Na vsebino
EN

018-122/04 MšZš

Številka: 018-122/04-24-1065
Datum sprejema: 10. 6. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka "javnega državnega anonimnega enostopenjskega natečaja za idejno arhitekturno rešitev prostora Rektorata UP in Fakultete za humanistične študije v Kopru" ter na podlagi pritožbe zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, ki sta jo vložila podjetje Arhe d.o.o., Židovska cesta 4, Ljubljana in Aleš Žetko, Lamutova 19, Ljubljana, ki ju zastopa odvetnik Janez Tekavc, Dunajska 122, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelja), zoper ravnanje naročnikov Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, Ljubljana in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Vegova ulica 8, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnika), dne 10.06.2004

odločila:

1. Pritožbo vlagatelja z dne 25.05.2004 se kot neutemeljeno zavrne.

2. Zahteva vlagateljev za povrnitev stroškov revizijskega in pritožbenega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnika sta objavila "javni državni anonimni enostopenjski natečaj za idejno arhitekturno rešitev prostorov Rektorata UP in Fakultete za humanistične študije v Kopru" v Uradnem listu RS, št. 86-87/2003, z dne 05.09.2003, pod številko objave Ob-101305.
Naročnika sta pripravila zaključno poročilo. Avtorji nagrajenih in odkupljenih del so bili o odločitvi žirije obveščeni s telegramom oz. po faksu dne 04.12.2004 (sedem avtorjev).
Vsem avtorjem/natečajnikom je bilo na naslov za vrnitev posredovano tudi zaključno poročilo, skupaj s pogodbo o avtorskem delu oz. izjavo za povrnitev stroškov. Iz potrdila o oddaji poštne pošiljke je razvidno, da je bilo zaključno poročilo dne 19.12.2003, posredovano tudi Alešu Žetku, Lamutova 19, Ljubljana. Iz priložene poizvednice pa je tudi razvidno, da je bila ta pošiljka dvignjena dne 20.12.2003, proti podpisu naslovnika.

Naročnika sta v Uradnem listu RS, št. 125-127, z dne 19.12.2003, pod št. objave Ob-107714 objavila obvestilo o izidu natečaja.

Vlagatelj je pri obeh naročnikih vložil zahtevek za revizijo, dne 29.03.2004, v katerem navaja kršitve v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je bila natečajna komisija po določbi 3.6. točke razpisne dokumentacije dolžna izdelati pisno poročilo in ga posredovati vsem ponudnikom. Vlagatelj navedenega poročila ni prejel, temveč je bil o rezultatih seznanjen iz medijev oziroma na razstavi. Vlagatelj je naročnika večkrat pozval naj mu posreduje pisno poročilo natečajne komisije oziroma vroči sklep o odločitvi natečajne komisije, česar pa naročnik ni storil ter je tako kršil 6. in 7. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), saj vlagatelju ni omogočil, da se seznani s ključnimi podatki in odločitvami na tej stopnji postopka. Naročnik je s tem vlagatelju tudi onemogočal pravico do učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj je glede na informacije, ki se širijo, v negotovosti ali je natečajna komisija sploh odločala v pravi sestavi (poročila o delu natečajne komisije naj namreč ne bi podpisali vsi člani komisije). Vlagatelj glede na razstavljeno gradivo sklepa, da je komisija pri svojem delu kršila tudi 50. člen ZJN-1, saj naj pri svojem delu ne bi upoštevala meril določenih v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj predlaga, da se javni natečaj v celoti razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini 346.840,00 SIT (konferenca s stranko 100 točk, poziv za vročitev sklepa z dne 25.02.2004 50 točk, poziv za vročitev sklepa z dne 05.03.2004 50 točk, zahtevek za revizijo 2000 točk, pavšalni pisarniški stroški po 13. členu Tarife (2%), taksa 100.000,00 SIT), skupaj s pripadajočimi obresti od izdaje odločbe do plačila v roku 15 dni pod izvršbo.

Naročnik Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (v nadaljevanju: MšZš) je s sklepom, št. 43-5/2004, z dne 13.04.2004, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel kot prepoznega oziroma preuranjenega.
Vlagatelj je dne 17.04.2004 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper sklep naročnika MšZš, št. 43-5/2004, z dne 13.04.2004, v skladu s 13. členom ZRPJN in zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v skladu s 16. členom ZRPJN (v nadaljevanju: pritožba). V pritožbi vlagatelj navaja, da naročnik Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: ZAPS) ni odločil o zahtevku za revizijo v roku, kljub temu, da sta v Uradnem listu kot naročnika navedena skupaj MšZš in pravni prednik ZAPS, Inženirska zbornica Slovenije (IZS), zanjo Matična sekcija arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov (v nadaljevanju: MSA). Glede na pravno nasledstvo IZS, zanjo MSA, katerega pravni naslednik je ZAPS, je vlagatelj vložil zahtevek tako pri MšZš, kot tudi pri ZAPS. Ker je potrebno glede na objavo in vsebino razpisne dokumentacije šteti pod pojem naročnika tako MšZš kot tudi ZAPS, je vlagatelj mnenja, da bi lahko kakršenkoli sklep sprejela naročnika le skupaj. Vlagatelj tudi v tem primeru zahteva povrnitev stroškov tega postopka v višini 571.240,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti od izdaje te odločbe do plačila v roku 15 dni pod izvršbo.

Državna revizijska komisija je na podlagi proučitve navedb vlagatelja in proučitvi vse pridobljene dokumentacije dne 29.04.2004 izdala sklep, št. 018-84/04-24-78, s katerim je pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila sklep naročnika o zavrženju, št. 43-5/2004, z dne 13.04.2004 ter naročnikoma naložila, da morata o zahtevku za revizijo, z dne 30.03.2004 odločiti skupaj, v skladu z določbami ZRPJN.

Naročnika sta dne 17.05.2004 skupaj sprejela sklep, št. 43-5/2004 oziroma št. 138/04-ZAPS/VP-JL, s katerim sta zahtevek za revizijo zavrgla. Naročnika sta najprej ugotovila, da podjetje Arhe d.o.o., Ljubljana v postopku oddaje javnega naročila ni ponudnik oziroma ni udeleženec natečajnega postopka, saj ni dvignil razpisne dokumentacije in tudi ni avtor sodelujočega natečajnega elaborata. Naročnik je priznal aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo le Alešu Žetku, saj je v natečajnem postopku sodeloval z natečajnim elaboratom št. 19009, z izpolnitvijo razpisnih pogojev pa je kot nenagrajeni avtor pridobil upravičenje do odškodnine zaradi sodelovanja na natečaju. Nadalje naročnik tudi ugotavlja, da je bil zahtevek za revizijo popoln in da je vlagatelj tudi plačal takso v ustrezni višini. Glede načina obveščanja o rezultatih natečaja, naročnika poudarjata, da sta ravnala povsem v skladu z določbami razpisne dokumentaciji, s tem ko je ZAPS dne 04.12.200 obvestilo o rezultatih natečaja s telegramom posredovala avtorjem nagrajenih in odkupljenih natečajnih elaboratov in dne 18.12.2003, torej v roku, določenem v razpisni dokumentaciji, posredovala vsem natečajnikom, ki so oddali natečajni elaborat, tudi zaključno poročilo. Zaključno poročilo natečajne žirije je posredovala tako avtorjem elaboratov, katerim je podelila nagrade in odkupe na njihove naslove, kot tudi vsem ostalim natečajnikom, ki so natečajna dela oddali v roku, in sicer na naslov naveden v kuverti z imenom "naslov za vrnitev", ki je bila priložena natečajnemu elaboratu. Izid natečaja sta naročnika objavila v roku in na način kot objavo razpisa natečaja, v skladu z določbo 3.8 razpisne dokumentacije.
Glede načina obveščanja o odločitvi o podanih pritožbah, ki jih je upravni odbor ZASP obravnaval na svoji 18. redni seji, dne 03.02.2004, naročnika ugotavljata, da je ZAPS ravnala v skladu z določilom razpisne dokumentacije in o tem obvestila pritožnike. To je razvidno iz dopisa zbornice, z dne 03.02.2004, naslovljenega na MšZš in poslanega v vednost vsem pritožnikom.
Naročnika ob tem poudarjata zlasti pomen javne predstavitve vseh elaboratov, ki so bili pripuščeni k žiriranju (s tem, da so spoštovali rok oddaje, zagotavljanje anonimnosti ter da so imeli vse zahtevane sestavne dele). Ob javni predstavitvi elaboratov, se natečaj odpira javnosti in v tem delu ne more biti več anonimen. Ob javni predstavitvi pa se javnosti ne podaja informacij o nenagrajenih in neodkupljenih avtorjih natečajnih elaboratov.
Tako je razpisna dokumentacija v točki 3.7 določila, da je rok za morebitne pritožbe natečajnikov odprt 8 dni od dneva otvoritve razstave natečajnih del, ki je bila v Kopru 17.12.2003. Vsebinske pritožbe na rezultate izbire so torej možne od javne predstavitve nagrajenih del dalje, ko le - ta prestopijo v javnost tudi na viden, preverljiv način. V fazi anonimne obravnave natečajnih elaboratov ocenjevalna žirija dela za zaprtimi vrati, saj tak način dela onemogoča pristransko ocenjevanje. Naročnika poudarjata, da je na javni predstavitvi rezultatov natečaja bilo predstavljeno tudi zaključno poročilo natečajne žirije, podpisano s strani vseh članov žirije in v primerni obliki bilo na voljo za vpogled vsakomur, ki se je predstavitve udeleži. Vlagatelj se je z rezultati natečaja lahko seznanil tudi iz objave na medmrežju, na spletni strani Arhiforum, ki je bila posredovana že dne 12.12.2003.
Vlagatelj navaja, da ni prejel obvestila o izboru natečajne komisije in s strani članov komisije podpisanega zaključnega poročila ter da poizvednica o poslani pošiljki še ne dokazuje, da je prejel oba dokumenta oziroma, da sta mu bila vročena v skladu z ZJN-1.
Naročnika izpostavljata dejstvo, da je potrebno za sodelovanje v postopku natečaja imenovati kontaktno osebo, ki ji skrbnik natečaja pošlje rezultate natečaja. To je tako imenovani "naslov za vrnitev". To je še posebej pomembno zato, ker se imena avtorjev nenagrajenih natečajnih elaboratov ne objavljajo, ter se s tem ne odkriva identiteta natečajnikov. O rezultatih, ki so navedeni v zaključnem poročilu se obvesti le kontaktno osebo, ki je navedena v kuverti "naslov za vrnitev" (pravilno "naslov za kontakt"), ki je priložena natečajnemu elaboratu. Naročnik je hkrati tudi navedel, da razpisna dokumentacija ni določila, da se kontaktni osebi vroča dokumente.
Predpisi, ki urejajo javno naročanje prav tako ne določajo, da je potrebno odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, vročiti ponudnikom/natečajnikom. Določba 78. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik na podlagi poročila o oddaji naročila "posredovati" obvestilo o oddaji naročila ponudnikom in kot rok določa nemudoma.
Vlagatelj se je udeležil javne predstavitve, saj tako sam navaja v revizijskem zahtevku in si je tam lahko ogledal zaključno poročilo, ki pa mu je bilo posredovano na zgoraj naveden način. To dejstvo izkazuje poizvednica, ki jo je pridobila ZASP, saj poizvednica izkazuje, da je zaključno poročilo prejela kontaktna oseba vlagatelja, dne 20.12.2003. V roku za podajo vsebinskih pritožb na izbrane natečajne rešitve, vlagatelj ni podal svoje pritožbe, pritožbopa so podali trije drugi udeleženci natečaja.
Naročnik ugotavlja, da vlagatelj sam v zahtevku za revizijo ugotavlja, da je oddaja javnega naročila faza, ki sledi fazi, ki jo predstavlja izvedba natečaja. Vendar pa javno naročilo v skladu z ZJN-1 še ni oddano, zato naročnik tudi še ni sprejet sklepa o oddaji javnega naročila, izbrani avtorji natečajnega elaborata, ki mu bo kot projektantu oddano javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije, pa tudi še ne obveščen o izbiri v skladu z ZJN-1. Naročnik tako ugotavlja, da je zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila z natečajem preuranjen, saj od objave dokončnih rezultatov natečaja, naročnika še nista izvedla aktivnega ravnanja, ki bi bil lahko temelj za vložitev revizijskega zahtevka.
Naročnika opozarjata vlagatelja tudi na postavitev zahtevka v ožjem smislu. Zahtevek se namreč koncentrira na razveljavitev javnega državnega anonimnega enostopenjskega natečaja. Zahtevek je po temelju napačen, saj se vlagatelj z zahtevkom ne more več spuščati v zaključen postopek natečaja. Postopek natečaja je bil zaključen, rezultati natečaja pa dokončni. Naročnika se zato v presojo uporabljenih meril za izbiro natečajnih elaboratov nista smela in se tudi nista več spuščala.
Naročnik tudi navaja, da bo ob smiselni uporabi določb ZPP o stroških postopka odločeno s končno odločbo.

Vlagatelj je dne 25.05.2004 vložil pritožbo zoper sklep o zavržanju zahtevka za revizijo, št. 43-5/2004 oziroma št. 138/04-ZAPS/VP-JL, z dne 17.05.2004. V pritožbi vlagatelj navaja, da je ugotovitev naročnika, da je zahtevek za revizijo preuranjen napačna. Dejstvo, da bo naročnik nadaljeval postopek po postopku s pogajanji, ne pomeni, da vlagatelj lahko vloži zahtevek za revizijo šele po oddaji javnega naročila, kot to zmotno navaja naročnik v svojem sklepu. Zahtevek za revizijo ni preuranjen, saj se nanaša na nazakonitosti ravnanja naročnikov pri delu natečajne komisije. Zahtevek za revizijo tudi ni prepozen, saj je potrebno glede postopka oddaje javnega naročila uporabljati določbe ZJN-1. Pri tem vlagatelja poudarjata, da je sklicevanje naročnikov na določbe Pravilnika o izvajanju natečajev na področju arhitekturne ustvarjalnosti napačno, saj le ta ni izdan na podlagi ZJN-1, njegove določbe pa so tudi v nasprotju z ZJN-1. Vlagatelja navajata, da so navedbe naročnikov, da naj bi vlagatelju poslal zaključno poročilo in mu s tem omogočil varovanje njegovih pravic v postopku prav tako napačne, saj je naročnik vlagatelju zgolj predložil poizvednico iz katere izhaja, da je D.V. dne 20.12.2003 poslala pisemsko pošiljko Alešu Žetku. Naročnika pa sta tudi navedela, da si je vlagatelj lahko ogledal zaključno poročilo na razstavi in na spletni strani. Vlagatelja opozarjata, da jima naročnika kljub večkratnim zahtevam nista vročila niti odločitve natečajne komisije, niti odločitve o zaključku postopka, kar bi glede na smiselno uporabo 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ( Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju ZUP) moral storiti in tako vlagatelju zagotoviti pogoje, da zavaruje svoje pravne koristi (vloži zahtevek za revizijo). Ugotovitev naročnikov, da vročitev sploh ni potrebna je v nasprotju z dosedanjo prakso v postopkih oddaje javnih naročil. Rok za vložitev zahtevka za revizijo ne more biti vezan na odprtje razstave, temveč je vedno vezan na dan ko ponudnik prejme odločitev, zoper katero namerava vložiti pravno sredstvo. Vlagatelja zaradi nevročitve zaključnega poročila oziroma obvestila o oddaji v povezavi z ostalimi kršitvami, ki sta jih ugotovila iz javnih predstavitev in javno dostopnih podatkov vlagata zahtevek za revizijo sedaj. V kolikor bi naročnik spoštoval temeljno načelo enakopravnosti med ponudniki in bi vročil vlagatelju odločitev komisije in zaključno poročilo, vlagatelj sedaj ne bi vlagal zahtevka za revizijo zoper to kršitev. Argumentacija naročnikov, da je zahtevek za revizijo preuranjen in prepozen je v nasprotju z določbami ZJN-1. Zahtevek ne more biti prepozen, če vlagatelja sploh še nista prejela odločitve natečajne komisije in zaključnega poročila. Prav tako pa zahtevek ne more biti hkrati preuranjen, če se zahtevek lahko vloži v vsaki fazi postopka, zoper vsako ravnanje naročnika. Odločitev naročnikov, da zavržeta zahtevek za revizijo je tako napačna in jo je potrebno razveljaviti. Ker pa je iz javno dostopnih podatkov razvidno, da je natečajna komisija kršila 50. člen ZJN-1, je potrebno javni natečaj v celoti razveljaviti oziroma razveljaviti vsaj odločitev natečajne komisije. Vlagatelja zahtevata povrnitev stroškov in sicer 50 točk za poziv za vročitev sklepa z dne 25.02.2004, 50 točk za poziv za vročitev sklepa z dne 05.03.2004, 2000 točk za pripravo zahtevka za revizijo, 2000 točk za pritožbo zoper sklep o zavrženju z dne 17.04.2004, 2000 točk za pripravo te pritožbe, povrnitev pisarniških stroškov po 13. členu Tarife (2%) in takso v višini 100.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-122/04-24-950, z dne 27.05.2004 oziroma dopisom, št. 018-122/04-24-963, z dne 28.05.2004 pozvala vlagatelja in naročnika na sestanek zaradi pridobitve dodatnih pojasnil. Sestanek je potekal v prostorih Državne revizijske komisije dne 02.06.2004 ob 13.00 uri. Državna revizijska komisija je vlagateljema in naročnikoma zastavila več vprašanj v zvezi s statusom vlagateljev kot ponudnikov v natečajnem postopku in v zvezi z vročanjem zaključnega poročila. Naročnika sta bila pozvana, da Državni revizijski komisiji nemudoma dostavita celotno dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom. Obe stranki pa sta bili seznanjeni, da v zvezi z vprašanjema, ki sta bila obravnavana podata, do vključno petka 04.06.2004 pisna pojasnila (pripravljalno vlogo).

Vlagatelja v pripravljalni vlog, z dne 03.06.2004, navajata, da med strankama ni sporno, da je avtor elaborata Aleš Žetko, ki je tako aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo ter da so predstavniki naročnikov na obravnavi navedli, da je podjetje Arhe d.o.o. na njihovo izrecno zahtevo potrdilo, da je sodelovalo na natečaju na strani avtorja Aleša Žetka. Oba vlagatelja sta tako izkazala pravni interes za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelja v nadaljevanju poudarjata, da rok za vložitev zahtevka za revizijo nikakor ne teče od dneva odprtja razstave, saj sam pravilnik o izvajanju natečajev zahteva od naročnika, da rezultate natečaja nemudoma sporoči vsem udeležencem natečaja. Glede obveščanja udeležencev vlagatelja navajata, da bi morala naročnika spoštovati tudi določbo 78. člena ZJN-1 ter da so ponudniki, ki jim je bilo zaključno poročilo vročeno v bistveno drugačnem položaju kot pa ponudniki, ki so lahko o vsebini poročila sklepali le na podlagi javnih objav na razstavi. Pri tem vlagatelja opozarjata, da glede na dejstvo, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo prekluziven, mora biti odločitev, zoper katero je dopustno pravno varstvo vročena bodisi samemu ponudniku, bodisi njegovemu pooblaščencu osebno. Razstava ali javna objava v medijih tako ne more nadomestiti osebne vročitve. Glede vročitve zaključnega poročila vlagatelja navajata, da jima s strani naročnika ni bilo nikoli vročeno zaključno poročilo v skladu z določbami razpisne dokumentacije in pravili postopka. Pri tem vlagatelja poudarjata, da tudi v primeru, da bi D. V. vlagateljema zaključno poročilo poslala, takšna pošiljka ne more povzročiti začetek teka prekluzivnega roka in pri tem vlagatelja opozarjata na sodbo Vrhovnega sodišča RS U 1131/93, z dne 09.06.1994, sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Cpg 1332/99, z dne 11.01.2000 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 717/200, z dne 19.09.2000. Glede na navedeno sodno prakso je po mnenju vlagateljev D.V. šteti za tretjo osebo, saj ni bila naročnik predmetnega javnega naročila. Vlagatelja ponovno poudarjata, da bi moralo biti zaključno poročilo vročeno po pravilih o osebni vročitvi, akt pa bi moral vsebovati tudi vse zahtevane elemente ob smiselni uporabi 210. člena ZUP. Zahtevek za revizijo tako ni prepozen, saj mu naročnika nista nikoli vročila odločitve v skladu z veljavnimi predpisi pri tem pa vlagatelja opozarjata, da se naročnika nista odzvala tudi na izrecne pisne pozive vlagateljev, s katerim sta ga le - ta obveščala, da zaključnega poročila nista prejela. Vlagatelja zahtevata razveljavitev postopka tudi iz razloga, ker so predstavniki naročnikov na obravnavi potrdili, da prispelih ponudb ne hranijo več in tako posledično ne morejo ponoviti zgolj faze izbora ponudbe. Vlagatelj zahtevata povrnitev stroškov in sicer 100 točk za konferenco s stranko, 50 točk za poziv za vročitev sklepa z dne 25.02.2004, 50 točk za poziv za vročitev sklepa z dne 05.03.2004, 2000 točk za pripravo zahtevka za revizijo, 2000 točk za pritožbo zoper sklep o zavrženju z dne 17.04.2004, 2000 točk za pripravo pritožbe z dne 25.05.2004, 2000 točk za narok dne 01.06.2004, 2000 točk za pripravo te pripravljalne vloge, povrnitev pisarniških stroškov po 13. členu Tarife (2%) in takso v višini 100.000,00 SIT.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagateljev in naročnikov ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožba vlagatelja pravočasna, vendar ni utemeljena iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Po pregledu predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija v skladu s drugo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN sprejela sklep, s katerim je pritožbo zavrnila, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Pritožba kot pravno sredstvo se po določbah ZRPJN lahko vloži zoper domnevno neupravičeno zavržen zahtevek za revizijo (četrti odstavek 12. člena ZRPJN in drugi odstavek 13. člena ZRPJN) oziroma zoper sklep naročnika o ustavitvi postopka ali v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). V primeru, kadar ponudnik naročniku v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila očita kakršnokoli kršitev pravil javnega naročanja, je pravno varstvo zagotovljeno v postopku revizije oddaje javnega naročila, na podlagi vloženega zahtevka za revizijo in ne pritožbe. Pritožba je pravno sredstvo, ki ga ZRPJN predvideva le v primeru, kadar znotraj že začetega revizijskega postopka (torej na podlagi vloženega zahtevka za revizijo istega ponudnika) pride do (zatrjevano nepravilne) procesne odločitve naročnika.

Ker je glede na navedene zakonske določbe pravno sredstvo, zoper sklep s katerim se zahtevek za revizijo zavrže, pritožba je Državna revizijska komisija primarno odločala o tem pravnem sredstvu in glede na izrek tega sklepa ni vsebinsko obravnavala zahtevka za revizijo oz. kršitve 50. člena ZJN-1, ki jo zatrjujeta vlagatelja tudi v svoji pritožbi zoper sklep naročnika, št. 43-5/2004 oziroma št. 138/04-ZAPS/VP-JL, z dne 17.05.2004.

Upoštevajoč navedbe v pritožbi se je Državna revizijska komisija v tem postopku omejila zgolj na odločanje o tem ali sta naročnika o zahtevku za revizijo odločil v skladu z ZRPJN oziroma ali sta naročnika ravnala v skladu z zakonom ko sta zahtevek za revizijo zavrgla, kot prepozen oziroma preuranjen.

ZRPJN v prvem odstavku 12. člena ZRPJN določa: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve naročnika o dodelitvi javnega naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.".

Glede na to, da se zahtevek nanaša na postopek oddaje javnega naročila z natečajem in ne na postopke oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji, ki ga naročnika še nista začela, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo v nobenem primeru ne more biti preuranjen. Naročnika sta namreč začela postopek oddaje javnega naročila z natečajem in sicer z objavo "javni državni anonimni enostopenjski natečaj za idejno arhitekturno rešitev prostorov Rektorata UP in Fakultete za humanistične študije v Kopru" v Uradnem listu RS, št. 86-87/2003, z dne 05.09.2003, pod številko objave Ob-101305, ki sta ga tudi formalno zaključila s podelitvijo nagrad in odkupov. Zahtevek za revizijo pa bi bil lahko preuranjen le v primeru, če naročnika še ne bi začela s postopkom oddaje javnega naročila z natečajem.

Sporno glede na navedbe iz pritožbe tako ostaja le ali je zahtevek za revizijo vložen prepozno. Vlagatelja namreč v pritožbi navajata, da še nista prejel obvestila o oddaji javnega naročila z natečajem, ki bi ga po njunem mnenju morala pridobiti in zato zahtevek za revizijo ne more biti vložen prepozno.
Na tem mestu velja tako ugotoviti, da je oddaja javnega naročila za natečajem postopek oddaje javnega naročila v skladu s 99. ali 100. členom ZJN-1. Javni natečaj v 43. in 44. členu v posameznih segmentih ureja tudi Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02, v nadaljevanju: ZGO-1). Javni anonimni natečaj ima glede na to, da je v postopku oddaje javnega naročila z natečajem potrebno zagotoviti anonimnost avtorjev natečajnih elaboratov svoje posebnosti. "Anonimnost" namreč tako od naročnika, kot tudi od natečajnikov/ ponudnikov zahteva, da se tokom izvedbe postopka oddaje javnega naročila z natečajem ne razkrijejo imena natečajnikov (avtorjev natečajnih elaboratov). Na podlagi ocenjevanja prispetih elaboratov natečajna žirija izvede ocenjevanje elaboratov prispelih pod šiframi in podeli nagrade in odkupe. V nadaljevanju postopka se v okviru zaključnega poročila ter z javno razstavo in objavo izida javnega natečaja razkrijejo le avtorji nagrajenih in odkupljenih elaboratov, ne pa tudi avtorji nenagrajenih in neodkupljenih elaboratov. Avtorji nenagrajenih in neodkupljenih elaboratov so tako lahko seznanjeni z izidom natečaja le preko pošiljanja zaključnega poročila, ki se posreduje na naslov za kontakt (ki je oddan v zaprti ovojnici skupaj z natečajnim elaboratom) ter preko objave v Uradnem listu RS in odprtjem razstave (kjer se predstavi tudi zaključno poročilo žirije).

Naročnika sta v razpisni dokumentaciji v natečajnem gradivu (v nadaljevanju: natečajno gradivo) v točki 3.6. Roki za delo ocenjevalne komisije med drugim določila: "Zaključno poročilo bo udeležencem natečaja pisno posredovano najkasneje sedem dni po objavi rezultatov.". V natečajnem gradivu v točki 3.8. Javna objava rezultatov natečaja sta naročnika zapisala: "Razpisovalec bo izid natečaja javno objavil na isti način oziroma v istih medijih kot razpis natečaja, in sicer najkasneje v 7 dneh po zaključku ocenjevanja prispelih rešitev s strani ocenjevalne žirije. Izid in dokumentacija o natečaju bo sočasno objavljena tudi na spletni strani www.Arhiforum.com.". V natečajnem gradivu točki 3.10. Izplačilo avtorskih honorarjev pa sta naročnika določila: "Razpisovalec (IZS MSA) bo vsem udeležencem po zaključku dela ocenjevalne komisije - hkrati s končnim poročilom - posredoval v podpis avtorske pogodbe za izplačilo materialnih odškodnin, odkupov in nagrad.". Naročnika pa sta v natečajnem gradivu v točki 3.9. natečajnike tudi seznanila, da bosta razstavila natečajna dela na razstavi v Kopru, ki bo predvidoma 19.12.2003 ter da bo čas in kraj odprtja razstave objavljen na spletni strani in v istih medijih kot najava razpisa, hkrati z objavo izida natečaja. Glede na navedena določila iz natečajnega gradiva velja zaključiti, da so bili vsi natečajniki vnaprej seznanjeni z načinom obveščanja o izidih natečaja. Naročnika sta namreč v razpisni dokumentaciji jasno določila, da bodo natečajnik seznanjeni z izidom postopka prek objave istih medijih, kot je bil objavljen razpis natečaja (torej očitno tudi z objavo izida natečajnega postopka v Ur. l. RS), z razstavo nagrajenih in odkupljenih del ter s posredovanjem zaključnega poročila.

Po pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta naročnika natečajnike seznanila z izidom natečaja tako, kot sta določila v natečajnem gradivu. Naročnika sta tako vsem natečajnikom na "naslov za kontakt" (vrnitev) posredovala zaključno poročilo, skupaj s pogodbo o avtorskem delu ali izjavo za povrnitev stroškov ter jih hkrati tudi obvestila o kraju, času in uri razstave. Zaključno poročilo je bilo dne 19.12.2003, kot izhaja iz potrdila o oddaji pošiljke posredovano tudi Alešu Žetu. Kot izhaja iz poizvednice je bila pošiljka vročena naslovniku Alešu Žetko dne 20.12.2003 proti podpisu naslovnika. Naročnika sta tako uspela dokazati, da je bilo vlagatelju posredovano zaključno poročilo in vročeno proti podpisu naslovnika. Ob tem je potrebno dodati, da vlagatelja ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz smiselne uporabe določil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) nista uspela dokazati, da zaključnega poročila nista prejela.

Naročnika sta prav tako v skladu z natečajnim gradivom, dne 19.12.2003, v Uradnem listu RS, št. 125-127, pod št. objave Ob - 107714 objavila izid javnega natečaja in v 8. točki tudi navedla, da bo razstava natečajnih del v Kopru, v galeriji "Zapor", Titov trg 4 od 17.12.2003 do 27.12.2003.

Glede na navedeno sta bila vlagatelja seznanjena z izidom natečajnega postopka na način kot sta naročnika določila v natečajnem gradivu.

Državna revizijska komisija dalje navaja, da ZRPJN v 5. odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelja sta bila o načinu obveščanja natečajnikom o izidu natečaja obveščena že v natečajnem gradivu. Glede na to, da je bil v natečajnem gradivu naveden način obveščanja natečajnikov velja ugotoviti, da gre v zvezi z načinom obveščanja udeležencev/natečajnikov za dejstvo, s katerim sta bila vlagatelja seznanjena že ob dvigu natečajnega gradiva. V kolikor bi vlagatelja menila, da način obveščanja natečajnikov ni ustrezen oziroma se nista strinjala z načinom obveščanja natečajnikov, določenim v natečajnem gradivu bi morala vložiti zahtevek za revizijo takoj, ko sta bila vlagatelja seznanjena z načinom obveščanja natečajnikov, vendar pa najkasneje do prejema zaključnega poročila oziroma objave v Uradnem listu RS ali odprtja razstave.

V primeru oddaje javnega naročila z anonimnim natečajem velja posebej opozoriti na pomen javne objave izida natečaja in odprtja razstave. Glede na to, da se ponudbe ocenjujejo pod šiframi in da se po pregledu in ocenjevanju ponudb razkrijejo zgolj avtorji nagrajenih in odkupljenih elaboratov, ne pa tudi vi ostali udeleženi avtorji elaboratov, ni mogoče vseh natečajnikov nesporno obvestiti (naslov za kontakt je lahko druga oseba, kot ponudnik oziroma avtor natečajnega elaborata) drugače kot z javno objavo oziroma razstavo nagrajenih in odkupljenih elaboratov, kjer je bilo predstavljeno tudi zaključno poročilo.

ZRPJN sicer neposredno ne ureja roka za vložitev zahtevka za revizijo v primeru oddaje javnega naročila z anonimnim natečajem. Državna revizijska komisija zato opozarja na uporabo določila prvega odstavka 12. člena ZRPJN.

Po prejemu odločitve natečajne žirije vsebovane v zaključnem poročilu je določen subjektivni rok, desetdnevni rok se računa od trenutka, ko je upravičena oseba prejela odločitev natečajne žirije. Za posamezne natečajnike se lahko rok izteče različno, če so odločitev prejeli različno. Za tiste natečajnike, ki ne prejmejo odločitve natečajne žirije vsebovane v zaključnem poročilu, roka ni mogoče določiti enako, saj ne prejmejo odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.
Tudi v primeru natečajnikov, ki ne prejmejo odločitve natečajne žirije vsebovane v zaključnem poročilu je potrebno določiti rok v katerem lahko potencialni ponudniki vložijo zahtevek za revizijo. Ne glede na zgornje ugotovitve (da je bila vročitev opravljena dne 20.12.2003) je za odločitev Državne revizijske komisije tako pomembno tudi dejstvo, da je naročnik objavil podatke o izidu v Uradnem listu (podobno že v zadevi 018-13/03). Z javno objavo v Uradnem listu RS se natečajniki, ki sicer ne prejmejo odločitve natečajne žirije vsebovane v zaključnem poročilu seznanijo z izidom postopka oddaje javnega naročila z natečajem. Pri tem pa velja posebej ponovno poudariti, da iz predloženih dokazil izhaja, da je vlagatelj Aleš Žetko prejel zaključno poročilo.

Glede na zgoraj navedeno je vlagateljema začel teči rok za vložitev zahtevka za revizijo z dnem, ko je sta bila na pravno relevanten način seznanjena z odločitvijo natečajne žirije. Državna revizijska komisija je tako pritožbo vlagateljev zavrgla kot neutemeljeno, saj je bil zahtevek za revizijo vložen prepozno.

V zvezi z citirano sodno prakso velja na tem mestu poudariti, da se citirana sodna praksa nanaša na vročanje pošiljk tretjim osebam (tretja oseba kot prejemnik pošiljke) in ne na pošiljanje pošiljk s strani tretjih oseb (kot D. V. imenuje vlagatelj), zato je ni mogoče uporabiti za navedeni primer. Pri tem velja še posebej poudariti, da je bila D. V. v natečajnem gradivu v točki 2. Ocenjevalna žirija navedena kot skrbnica natečaja in je tako ni mogoče enostavno šteti za tretjo osebo, ki bi vlagateljema pošiljala zasebno pošiljko, ki nima nobene povezave s tem natečajnim postopkom.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je od naročnika v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov nastalih z revizijo v višini 571.240,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, o katerih pa naročnik v sklepu o zavrženju, št. 43-5/2004, z dne 13.04.2004 ni odločal. Vlagatelj v pritožbi, z dne 25.05.2004, zahteva povrnitev stroškov 50 točk za poziv za vročitev sklepa, z dne 25.02.2004, 50 točk za poziv za vročitev sklepa, z dne 05.03.2004, 2000 točk za pripravo zahtevka za revizijo, 2000 točk za pritožbo zoper sklep o zavrženju, z dne 17.04.2004, 2000 točk za pripravo te pritožbe, povrnitev pisarniških stroškov po 13. členu Tarife (2%) in takso v višini 100.000,00 SIT. Ker vlagatelj s pritožbo ni uspel, s tem pa je bil v njegovo škodo zaključen tudi revizijski postopek, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega in pritožbenega postopka (načelo uspeha).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 10.06.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, Ljubljana
- Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Vegova ulica 8, Ljubljana
- odvetnik mag. Janez Tekavc, Dunajska 122, Ljubljana za Aleš Žetko, Lamutova 19, Ljubljana in Arhe d.o.o., Židovska cesta 4, Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran