018-117/04 GURS

Številka: 018-117/04-23-1074

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Metodi Hrovat v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka "Sanacija, vzdrževanje in skaniranje arhiva zemljiškega katastra za Sklop območij 2004-1, Sanacija, vzdrževanje in skaniranje arhiva zemljiškega katastra za Sklop območij 2004-2 in Sanacija, vzdrževanje in skaniranje arhiva zemljiškega katastra za Sklop območij 2004-3" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MIFC&L d.o.o., Plemljeva 8, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Ladislav Hafner, Rateče 134, škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska 12, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 09.06.2004

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.02.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, št. 90315-3/2004-2, istega dne je naročnik prav tako s sklepom o imenovanju strokovne komisije, št. 90315-3/2004-3 imenoval tudi strokovno komisijo in v Ur. l. RS, št. 20-21/04, z dne 05.03.2004, pod številko objave Ob - 6365/04 objavil javni razpis za "Sanacijo vzdrževanje in skaniranje arhiva zemljiškega katastra za Sklop območij 2004-1, Sanacijo, vzdrževanje in skaniranje arhiva zemljiškega katastra za Sklop območij 2004-2 in Sanacijo, vzdrževanje in skaniranje arhiva zemljiškega katastra za Sklop območij 2004-3".
Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 05.04.2004 izhaja, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Iz zapisnika o odpiranju ponudb tudi izhaja, da nobena od ponudb ni bila pomanjkljiva in da nihče od predstavnikov ponudnikov ni podal pripomb na postopek odpiranja ponudb.
Dne 06.04.2004 je naročnik po faksu z dopisom, št. 90315-3/2004-8, v skladu s 54. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) pozval vlagatelja k dodatnim pojasnilom. Naročnik je v dopisu navedel, da v "opisu dela", ki je sestavni del vlagateljeve ponudbe glede na zmogljivosti vlagatelja ni jasno razvidno, kdaj bo vlagatelj dela navedena v terminskem planu realiziral. Navedena nejasnost naj bi veljala za vsa območja. Naročnik tudi navaja, da v "opisu dela" vlagatelj navaja ločevanje dokumentov ter sortiranje in združevanje vsebine elaboratov. Kar obstaja nejasnost, kako bo vlagatelj zagotovil ponovno 100% sestavo elaborata tako in na tak način, kot ga vlagatelj dobi v skaniranje, naročnik prosi za dodatna pojasnila. Z dopisom z dne 07.04.2004 je vlagatelj naročniku posredoval zahtevana dodatna pojasnila k ponudbi.

Naročnik je dne 14.04.2004 izdal sklep o oddaji javnega naročila, št. 90315-3/2004-12, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral za sklop Sanacija vzdrževanje in skaniranje arhiva zemljiškega katastra za Sklop območij 2004-1 podjetje Monolit d.o.o., šmartinska cesta 152 g, Ljubljana, za sklop Sanacija, vzdrževanje in skaniranje arhiva zemljiškega katastra za Sklop območij 2004-2 podjetje DFG Consulting d.o.o., Pivovarniška ulica 8, Ljubljana in za sklop Sanacija, vzdrževanje in skaniranje arhiva zemljiškega katastra za Sklop območij 2004-3 podjetje Monolit d.o.o., šmartinska cesta 152 g, Ljubljana. Ponudba vlagatelja ni bila vključena v ocenjevanje ponudb, saj je vlagatelj predložil test, ki pa ga je naročnik ocenil kot nepravilnega, saj ni bil izdelan v skladu s tehničnimi pogoji, ki so bili sestavni del razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je naročnika dne 19.04.2004 po elektronski pošti pozval, da mu specificira napake v testu ter da mu sporoči, kdo je bil v komisiji za oceno testa. Vlagatelj je prav tako naročniku posredoval dopis z dne 21.04.2004, v katerem prosi za natančnejšo obrazložitev napak v testu ter v nadaljevanju navaja, da bo ta dodatna obrazložitev sklepa služila kot osnova za vložitev zahtevka za revizijo, saj je vlagatelj prepričan v diskriminatornost odločitve.

Naročnik je vlagatelju posredoval dopis obrazložitev sklepa o oddaji javnega naročila, št. 90315-3/2004-14, z dne 28.04.2004, v katerem podrobno obrazloži tehnične in vsebinske pomanjkljivosti testa.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 07.05.2004 v katerem navaja, da je naročnik izdal nezakonit sklep o oddaji javnega naročila, ki temelji na diskriminatornem pogoju in je tako naročnik kršil 5. člen ZJN-1, 7. ZJN-1 in drugi odstavek 50. člen ZJN-1 ter zahteva, da se zahtevku za revizijo ugodi in postopek oddaje javnega naročila razveljavi. Vlagatelj tudi navaja, da je nezakonita tudi obrazložitev sklepa o oddaji javnega naročila, saj naj bi bil kršen 78. člen ZJN-1. Vlagatelj naročniku tudi očita, da naj bi spremenil merila po objavi javnega razpisa in je tako kršil prvi, drugi in četrti odstavek 25. člena ZJN-1 in četrti odstavek 50. člen ZJN-1.
Kot utemeljitev očitanih kršitev vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki, ki želijo prvič izvajati razpisane naloge za naročnika priložiti uspešno opravljen test. Vlagatelj meni, da bi naročnik moral zahtevati uspešno opravljen test od vseh ponudnikov, ne pa samo do tistih, ki prvič želijo izvajati razpisane naloge. Vlagatelj je ta pogoj razumel tako, da mora biti test predhodno, preden se ga priloži ponudbi, uspešno preizkušen. Po mnenju vlagatelja je bil test uspešno izdelan in preizkušen.
Vlagatelj tako v nadaljevanju navaja komentar na ugotovitve strokovne komisije, ki je bila pri naročniku zadolžena za pregled testov. Vlagatelj tako navaja, da se v zvezi s prvo točko ugotovitev, ki se nanašajo na tehnično raven testa, strokovna komisija naročnika sklicuje na 8. točko Tehničnih pogojev za pretvorbo arhiva zemljiškega katastra v digitalno obliko - pregledovanje elaboratov zemljiškega katastra (v nadaljevanju: tehnični pogoji). Vlagatelj ugotavlja, da sklicevanje strokovne komisije na 8. točko tehničnih pogojev nima prave osnove, saj niti v tem poglavju, niti nikjer drugje v tehničnih pogojih ni omenjeno, da mora biti pregledovanje izvedeno preko izbire zaporedne številke dokumenta v okviru IDPOS-a. To niti ni tehnični, pač pa oblikovni problem. V ugotovitvi je komisija navedla, da se številke postopkov ne ponavljajo za vsak dokument, kar je v nasprotju s tehničnimi navodili pod točko 8, drugi odstavek, alinea 4. Vlagatelj postavlja vprašanje, da če vsakemu dokumentu ne pripada IDPOS, podpostopkov pa vlagatelj ni imeli, kaj se zabeleži namesto tega.
V zvezi z drugo ugotovitvijo strokovne komisije, kjer strokovna komisija navaja primer dokumenta v rezultatih testa, ki naj ne bi bil uporaben, vlagatelj ugotavlja, da je po pregledu primera, izvedbi zapisa dokumenta v DjVu obliki s FOTO načinom in primerjavi z obravnavanim primerom zapisa dokumenta, lahko ugotovil, da je ugotovitev komisije pogojno pravilna. V tem primeru izvedba zapisa dokumenta v DjVu obliki pogojno ni bila v skladu z zahtevami iz tehničnih pogojev (točka 4. tehničnih pogojev). Po mnenju vlagatelja je vprašanje namreč, katerim zahtevam in kriterijem (definicija nejasnosti in nečitljivosti) mora zadostiti zapis v DjVu obliki" V razpisni dokumentaciji je to očitno prepuščeno subjektivni odločitvi. Zato je nujno, da vsak skenogram preveri za to kvalificiran strokovnjak GURS, ki se glede na strokovne potrebe odloči za ustrezno obliko zapisa skenograma. Vsaka slika se s pomočjo FOTO načina lahko hitro in enostavno pretvori v ustreznejšo obliko. V ta namen obstajajo skenirane datoteke v formatu TIFF G4/LZW ("lossless compression") iz katerih lahko izvedemo konverzijo v DjVu s foto načinom v vsakem trenutku.
V tretji točki ugotovitev se komisija sklicuje na točko 2.3 tehničnih pogojev in navaja isti primer dokumenta, kot v prejšnji točki ugotovitev, to je dokument Skica, ki je izveden v obliki večstranske datoteke ("multi page"). Vlagatelj navaja, da je pri izvedbi testa prav za ta primer v tehničnem poročilu, ki je bil priložen k rezultatom testa, pod poglavjem Konkretna problematika vsebine elaboratov zapisal naslednje: "Problematična je skica, ki se nanaša na 8 naznanilnih listov hkrati. Skico sestavljajo štiri strani z dvema skicama in dodatka k dvema skicama ter dve posamezni skici z naznanilnimi listi. Vse skupaj pripada istemu postopku. Vse skice smo združili v en dokument, čeprav obstaja možnost določitve podpostopkov.". Vlagatelj ugotavlja, da v tehničnih pogojih za pretvorbo arhiva zemljiškega katastra v digitalno obliko ni nikjer zapisano, kako ravnati v takšnem primeru, zato je vlagatelj primer uvrstili kot problematičnega v tehnično poročilo, tako kot predvidevajo tehnična navodila razpisne dokumentacije (točka 1.4 Elaborata pretvorbe arhiva zemljiškega katastra v digitalno obliko). Po mnenju vlagatelja in mnenju geodetskega strokovnega sodelavca gre v tem primeru za dele enega dokumenta (Skica) na šestih straneh, zato je vlagatelj digitalni zapis izvedel kot en dokument oziroma kot eno TIFF sliko, v skladu s točko 2.3 tehničnih pogojev. Vlagatelj zapiše, da v kolikor interpretacija vlagatelja in izvedba problematičnega primera ni pravilna, se lahko vlagatelj upravičeno sklicuje na ne dovolj jasna navodila tehničnih pogojev.
V komentarju k 4. točki ugotovitev strokovne komisije vlagatelj zapiše, da se v tej točki strokovna komisija sklicuje na točko 5 tehničnih pogojev - Indeksiranje datotek. Iz navodil te točke tehničnih pogojev je možno sklepati, da tako izvedena digitalna baza dokumentov sploh ne vključuje večstranskih dokumentov, pač pa so dokumenti popolnoma razbiti na posamezne strani. Takšna razlaga pa ni v skladu z navodili iz točke 2.3 tehničnih pogojev, ki predvidevajo večstranske dokumente. Po mnenju vlagatelja je izvedba zapisov po točki 2.3 tehničnih pogojev ustreznejša in v skladu z vsemi standardi elektronskega arhiviranja dokumentov, zato je vlagatelj izvedel zapise po tem načinu. Če je izvedba vlagatelja v tem primeru neustrezna, se kot ugotavlja vlagatelj, zopet lahko upravičeno sklicuje na nejasnost in neskladnost navodil tehničnih pogojev. Po mnenju vlagatelja vsekakor ni točno prehitro sklepanje komisije (očitno brez podrobnejšega pregleda vsebine digitalnih zapisov), da so skenirane samo prve strani dokumentov. Vlagatelj navaja, da so vsi dokumenti skenirani v popolnosti, njihovi skenogrami pa zapisani v datotekah na priloženih medijih testa.
V komentarju na 5. točko ugotovitev strokovne komisije vlagatelj navaja, da samo v enem primeru tip dokumenta ni bil določen. Navedeno je posledica pomanjkljivosti izdelanega šifranta, ki je bil sestavljen "ad hoc", kar je tudi posledica prekratkega roka za pravilno izvedbo testa in ponudb (s strani naročnika ga vlagatelj ni dobili). Ta napaka bi ne bila mogoča, če bi vlagatelj dobili v sklopu testne dokumentacije tudi šifrant tipov dokumentov s
strani naročnika, saj ta že obstaja.
V komentarju na 6. točko ugotovitev vlagatelj navaja, da glede na to, da se na testnem CD-ju nahajajo vse KO, ki so bile predložene kot test, je zapis imenika logičen. Za produkcijsko izvedbo nalog razpisa obstaja zahteva, da se vsaka KO nahaja na svojem mediju. V primeru, da bi pri testu upoštevali to navodilo iz tehnične dokumentacije, sama izvedba pregledovalnika nebi bila smiselna in reprezentativna kot vzorec pregledovalnika baze arhiva elaboratov zemljiškega katastra. Vlagatelj tako na tem mestu omenja, da je pogrešal konkretna navodila za izvedbo testa, s katerimi bi se izognili različnim interpretacijam tehničnih navodil pri izvedbi samega testa. Tehnični pogoji so namreč napisani kot navodila za izvedbo razpisanih nalog in za izvedbo Testa za skeniranje arhiva zemljiškega katastra v številnih primerih niso uporabni.
V zvezi s 7. točko ugotovitev strokovne komisije vlagatelj ugotavlja, da podpostopkov ni bilo v indeksni datoteki, ker jih v predloženi testni dokumentaciji ni bilo (po strokovni ugotovitvi geodetskega sodelavca). To je vsebinsko, strokovno geodetsko vprašanje. Vlagatelj si na tem mestu postavlja vprašanje o reprezentativnosti samega vzorca elaboratov zemljiškega katastra, ki jim je bil predložen, ali pa, kot je že navedel že v prejšnji točki, bi bilo potrebno k testni dokumentaciji priložiti dodatna konkretna navodila za izdelavo testa.
V zvezi z vsebinsko ravnjo testa glede 1. točke ugotovitev strokovne komisije vlagatelj navaja, da gre izključno za napako pri indeksiranju, saj zaradi pomanjkanja časa ni bilo možno izvršiti popolne kontrole vseh dokumentov. V zvezi z vsebinsko ravnjo testa glede 2. točke ugotovitev strokovne komisije vlagatelj ugotavlja, da se strokovna komisija sklicuje na točko 5 tehničnih pogojev za pretvorbo arhiva zemljiškega katastra v digitalno obliko -Indeksiranje datotek, vendar vlagatelj ugotavlja, da so ta navodila v kombinaciji s Prilogo 1 tehničnih pogojev zopet napisana nejasno in dvoumno.
Vlagatelj tako zaključuje:
1. Tehnični pogoji so napisani kot navodila za izvedbo razpisanih nalog in ne za izvedbo konkretnega Testa za skeniranje arhiva zemljiškega katastra. Po njegovem mnenju sam testni vzorec elaboratov zemljiškega katastra ni reprezentativen glede na celoten arhiv elaboratov zemljiškega katastra, zato bi bilo nujno k testni dokumentaciji priložiti ustrezna dodatna konkretna navodila za izdelavo testa.
2. Velik problem je bil prekratek rok za izvedbo kompletnega testa. Bilo je premalo časa za testiranje in kontrolo. Enomesečni razpisni rok za nove ponudnike ni ugoden (sprejemljiv).
3. Iz 8.(a) točke izhaja, da je mogoče od N. J. zahtevati dodatne informacije, kar je vlagatelj revizije postopka po svojem delavcu G. V. poskušal storiti, vendar ga je prva napotila na M.M., ki naj bi bila zadolžena za strokovne informacije. Tudi dodatne informacije (preko telefona, osebno) so bile izredno skope in niso bile zadovoljive.
4. Vse "pomanjkljivosti", ki jih navaja strokovna komisija pri naročniku so posledica zgoraj navedenih zaključkov in izhajajo iz nepravilnosti postopka oddaje javnega naročila. Gre za "pomanjkljivosti", ki po mnenju vlagatelja nimajo odločilnega pomena pri zadostitvi pogoja o izdelavi testa, kot ga je bilo možno razumeti iz objave javnega naročila in iz razpisne dokumentacije, št. 90315-1/2004-6. Pogoj namreč določa: "Ponudniki, ki prvič želijo izvajati razpisane naloge, morajo v ponudbi priložiti uspešno opravljene rezultate testa.". Rezultati testa so bili po našem mnenju opravljeni uspešno, zato smo jih priložili k ponudbi s čimer je bilo temu pogoju tudi zadoščeno, saj je naročnik ponudbo sprejel kot popolno (Zapisnik o odpiranju ponudb javnega naročila z dne 05.04.2004).
V zvezi s kršitvijo 78. člena ZJN-1 vlagatelj navaja, da je neskladnost z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 očitna v obrazložitvi sklepa o oddaji javnega naročila, št. 90315-3/2004-14, z dne 28.04.2004, saj vsebina obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročila ni v skladu z ZJN-1. Vlagatelj navaja, da nikjer v obrazložitvi namreč ne zasledi navajanja prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev, ki jih zahteva ZJN-1. Glede na pogoje iz razpisne dokumentacije in dosedanjo izvedbo postopka javnega naročila naročnik niti ne more zadostiti omenjeni zahtevi ZJN-1, ker testa vlagatelja revizije postopka ne morejo z ničemer primerjati, kajti ostali ponudniki uspešno opravljenih rezultatov testa sploh niso predložili.
Vlagatelj v nadaljevanju tudi navaja, da naročnik v sklepu o oddaji javnega naročil, št. 90315-3/2004-12, z dne 14.04.2004, navaja rezultate točkovanja ponudb dveh ponudnikov, ki sta se uvrstila v ocenjevanje na podlagi pogojev iz razpisne dokumentacije. Pri točkovanju za 2. razpisano nalogo je naročnik, po mnenju vlagatelja neustrezno, glede na točkovanje pri ostalih dveh nalogah in neskladno z merili, podjetju Monolit d.o.o, Ljubljana v kategoriji kvalifikacije prisodil manjše število točk (le 6 točk, pri 1. in 3. nalogi 10 točk). Iz Zapisnika o odpiranju ponudb je razvidno, da so vsi trije ponudniki oddali "skupne dokumentacije" (skupne dokumente za vse tri razpisane naloge), v katerih naj bi bil po navodilih priložen tudi obrazec 4 (OBR 4). To pa pomeni, da so podatki o kvalifikacijah za vsakega ponudnika za vse tri razpisane naloge enaki. V tem primeru, bi moralo biti tudi točkovanje kvalifikacij posameznega ponudnika pri ocenjevanju po merilih enako za vse tri razpisane naloge. Ker to pri podjetju Monolit d.o.o., Ljubljana, za 2. razpisano nalogo ne drži, gre za očitno nepravilnost ugotovitve in razlogov za oddajo javnega naročila glede na merila v razpisni dokumentaciji. V tem primeru vlagatelj zahtevka za revizijo meni, da so bila merila v postopku oddaje javnega naročila s strani naročnika spremenjena po objavi razpisa, ne da bi bil ponudnik o tem obveščen. Navedeno po navedbah vlagatelja pomeni, da postopek oddaje javnega naročila ni bil izveden v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 25. členom ter četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1.

Naročnik je dne 12.05.2004 izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 90315-3/2004-19 v katerem navaja, da se zahtevek za revizijo glede vseh očitanih kršitev (nezakonitega sklepa o oddaji javnega naročila, nezakonite obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročila, nepravilnosti sklepa o oddaji javnega naročila pri točkovanju po merilih javnega razpisa) zavrne. V zvezi z očitkom vlagatelja o izdaji nezakonitega sklepa o oddaji javnega naročila naročnik navaja, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanja sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. (peti odstavek 12. člena ZRPJN). Naročnik ugotavlja, da vlagatelj revizije navaja kršitev drugega odstavka 78. člena ZJN-1 v zvezi s katerim trdi, da nikjer v obrazložitvi ni zaslediti navajanja prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja. Naročnik navaja, da je v sklepu o oddaji javnega naročila št. 90315-3/2004-12, z dne 14.04.2004, navedel vse pravilne ponudbe z izkazano prednostjo posamezne ponudbe, zakaj kateri od ponudnikov ni bil oziroma je bil izbran za izvedbo posamezne pogodbene naloge. Ponudba vlagatelja je bila sicer popolna, ni bila pa pravilna, zato ni bila uvrščena v vrednotenje ponudb. Glede na navedeno naročnik v obrazložitvi, št. 90315- 3/2004-14, z dne 28.04.2004, ni mogel navesti prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj revizije navaja tudi kršitev drugega odstavka 25.člena ZJN-1 in četrtega odstavka 50. člena ZJN-1 v zvezi s katerima trdi, da je bilo točkovanje pri izbranih ponudnikih nepravilno. Vlagatelj navaja, da točkovanje pri enem od ponudnikov ni bilo enako za vse naloge. Ugotovitev naročnika je pravilna, saj tudi ponudbe tega ponudnika za vse naloge niso bile enake. Točkovanje je bilo izvedeno v skladu z navedenimi merili za izbiro najugodnejše ponudbe iz razpisne dokumentacije oziroma iz razpisa javnega naročila objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije. Naročnik ugotavlja, da v postopku oddaje javnega naročila ni spreminjal razpisne dokumentacije. Merila navedena v razpisni dokumentaciji so identična merilom, ki so bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zaradi zgoraj navedenih razlogov je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil in vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 17.05.2004, na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dopisom, št. 90315-3/2004-21, z dne 18.05.2004, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je v skladu z 21. členom ZRPJN z dopisom št. 018-117/04-23-934, z dne 24.05.2004, naročnika pozvala, naj ji odstopi še ponudbe prispele na javni razpis. Naročnik je ponudbe Državni revizijski komisiji odstopil v prilogi dopisa, št. 90315-3/2004-24, z dne 25.05.2004. Državna revizijska komisija je prejela zahtevano dokumentacijo dne 25.05.2004.

Državna revizijska komisija je v skladu z 21. členom ZRPJN z dopisom št. 018-117/04-23-933, z dne 01.06.2004, naročnika pozvala, naj poda pojasnila v zvezi z merilom "kvalifikacija ponudnika in podizvjalcev", način uporabe tega merila, kot je bilo opisano in vrednoteno v razpisni dokumentaciji. Hkrati je Državna revizijska komisija tudi zahtevala pojasnila v zvezi z načinom ocenjevanja ponudbe Monolit d.o.o., Ljubljana in ponudbe DFG Consulting d.o.o., Ljubljana v zvezi z merilom "kvalifikacija ponudnika in podizvjalcev" ter zahtevala, da ji naročnik natančno navede katere reference (poimensko) je štel za izkazane in zakaj, katerih referenc (poimensko) ni upošteval in zakaj ter ali je naročnik reference ocenjeval kumulativno (skupaj za ponudnika in njegove podizvajalce) oziroma posamično (le za ponudnika oziroma le za njegove podizvajalce).
Naročnik je Državni revizijski komisiji odgovoril z dopisom, št. 90315-3/2004-26, z dne 03.06.2004, v katerem pojasnjuje način uporabe merila kvalifikacije ponudnika in podizvajalcev. Državna revizijska komisija je prejela zahtevano pojasnilo dne 07.06.2004.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo za vse tri razpisane sklope (Sanacijo vzdrževanje in skaniranje arhiva zemljiškega katastra za Sklop območij 2004-1, Sanacijo, vzdrževanje in skaniranje arhiva zemljiškega katastra za Sklop območij 2004-2 in Sanacijo, vzdrževanje in skaniranje arhiva zemljiškega katastra za Sklop območij 2004-3), v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je pogoj naročnika, ki zahteva, da predložijo uspešno opravljen test le ponudniki, ki želijo prvič izvajati razpisane naloge v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelom enakopravnosti med ponudniki, Državna revizijska komisija opozarja na peti odstavek 12. člena ZRPJN. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnik po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je bil ali bi mu moral biti znan pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Ta določba predstavlja način izvedbe načel hitrosti in učinkovitosti (tretji odstavek 3. člena ZRPJN) in od ponudnikov zahteva posebno skrbnost, saj jih zavezuje v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika ter zoper njih nemudoma reagirajo. Pravilo petega odstavka 12. člena ZRPJN skuša preprečiti morebitna ravnanja, ko ponudnik ne nasprotuje kršitvam naročnika, ker meni, da utegne biti naročnikova odločitev zanj ugodna. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagateljeva navedba glede zahtevanega pogoja, ki ga morajo izpolniti le ponudniki, ki želijo prvič izvajati razpisane naloge nanaša na postavljene pogoje in samo vsebino objave v Uradnem listu RS in razpisne dokumentacije, zato bi mogel in moral vlagatelj zahtevek za revizijo v zvezi s to domnevno kršitvijo vložiti pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila. Naročnik je namreč že v objavi v Uradnem listu RS v zadnji alinei 14. točke med drugim navedel: "Ponudniki, ki prvič želijo izvajati razpisane naloge, morajo v ponudbi predložiti uspešno opravljene rezultate testa.". Tudi v razpisni dokumentaciji v povabilu k oddaji ponudbe (4. odstavek) in v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) v točki 1. Ponudbena dokumentacija, podtočki 1.20.1. "Test" je naročnik, določil, da test izdelajo tisti ponudniki, ki prvič želijo izvajati razpisane naloge. Tudi v točki 2. navodil je naročnik med pogoji za udeležbo navedel, da ponudniki, ki želijo prvič izvajati za naročnika vrsto s tem razpisom razpisanih nalog, morajo ponudbi priložiti pravilno izdelan test, (dokazilo: dokument 1.20.1) za nalogo katere izvedbo ponujajo. Glede na navedeno je potrebno šteti navedbo vlagatelja v zvezi z zahtevanim pogojem za prepozno.

V nadaljevanju se je Državna revizijska komisija opredelila do navedb vlagatelja v katerih komentira ugotovitev strokovne komisije naročnika, ki je njegov test ocenila za nepravilen, saj je tudi te navedbe smiselno potrebno šteti za navedbo kršitev v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj jih sicer podaja zgolj kot komentar na ugotovitve strokovne komisije. Kot je bilo že zgoraj navedeno, je naročnik (v objavi v Uradnem listu RS in v razpisni dokumentaciji) na več mestih od ponudnikov, ki želijo prvič izvajati za naročnika vrsto s tem razpisom razpisanih nalog, zahteval, da predložijo uspešno opravljen test. Tako je v zvezi s testom v razpisni dokumentaciji že pod naslovom "Vsebina" v zadnjem odstavku "TEST: Rezultat izdelave testa, ki se predloži s ponudbo" določil: "Podatki in podlage za izdelavo testa za naloge 4.1, 4.2 oziroma 4.3 za tiste ponudnike, ki želijo to vrsto nalog prvič izvajati za naročnika in sicer:
â"˘ Podatki in podlage za test "skaniranje arhiva zemljiškega katastra"
Test (skaniranje arhiva zemljiškega katastra in izdelava elaborata) se izdela v skladu s pripadajočimi tehničnimi pogoji, ki so sestavni del te razpisne dokumentacije.
Podatki in podlage se prevzamejo (z obvezno najavo dva dni pred prevzemom) na Glavnem uradu Geodetske uprave Republike Slovenije; Zemljemerska ulica 12, Ljubljana, VII. Nadstropje pri â??.". V zvezi z izdelavo testa je naročnik v točki 1.20.1 navodil zapisal: "Rezultati testa za vse ponudnike, ki želijo prvič izvajati za naročnika razpisane naloge (4.1, 4.2, 4.3) in sicer:
â"˘ Test za skeniranje arhiva zemljiškega katastra
Test se izdela v skladu s tehničnimi pogoji, ki so sestavni del te razpisne dokumentacije.". Tudi kot pogoj za udeležbo je bil v točki 2. "Pogoji za udeležbo" v podtočki 2.8. navedeno: "Ponudniki, ki želijo prvič izvajati za naročnika vrsto s tem razpisom razpisanih nalog morajo predložiti pravilno izdelan test (dokazilo: dokumenti iz točke 1.20.1.) za nalogo katere izvedbo ponujajo.". V navodilih v točki 9. "Prepozne, nepravilno opremljene in nepravilne ponudbe" je naročnik med drugim tudi določil: "Kot nepravilne se bodo štele tudi tiste ponudbe, ki ne bodo oddane v skladu z zahtevami, opisanimi pod tč.2.". V nadaljevanju razpisne dokumentacije so priloženi "Splošni pogodbeni pogoji za javna naročila za sklepanje in izvajanje geodetskih del", št. 013-8/2001-1, z dne 21.05.2001 in II. "Tehnični del navodila za izvedbo nalog 4.1, 4.2 in 4.3", št. 90315-3/2004-7. Glede na zapisano velja ugotoviti, da je obvezni pogoj za udeležbo pravilno izdelan test v skladu s tehničnimi pogoji ter da bo naročnik med drugim izločil tudi vsako ponudbo kot nepravilno, če ne bo pripravljena v skladu s pogoji za udeležbo, navedenimi v točki 2. navodil, med katerimi naročnik kot pogoj navaja tudi pravilno izdelan test.
Iz navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo, v katerih podaja komentar na ugotovitve strokovne komisije, velja zaključiti, da že sam vlagatelj priznava, da je bil test pripravljen pomanjkljivo zaradi nedorečenosti tehničnega dela oziroma zardi pomanjkanja časa za pripravo testa oz. ponudbe. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo na primer v točki 2. "Komentar na 2. točko ugotovitev" strokovne komisije zapiše "â??..V tem primeru izvedba zapisa dokumenta v DjVu obliki pogojno ni bila v skladu z zahtevami iz tehničnih pogojev (točka 4 Tehničnih pogojev)." in v nadaljevanju navaja: "Vprašanje je namreč, katerim zahtevam in kriterijem (definicija nejasnosti in nečitljivosti) mora zadostiti zapis v DjVu obliki" V razpisni dokumentaciji je to očitno prepuščeno subjektivni odločitvi.". Tudi v komentarju na 5. točko ugotovitev strokovne komisije vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja: "Samo v enem primeru tip dokumenta ni bil določen. To je posledica pomanjkljivosti izdelanega šifranta (iz GURS ga nismo dobili), ki je bil sestavljen "ad hoc", kar je tudi posledica prekratkega roka za pravilno izvedbo testa in ponudb. Ta napaka bi ne bila mogoča, če bi dobili v sklopu testne dokumentacije tudi šifrant tipov dokumentov s strani GURS, ki že obstaja.". Tudi v zvezi s vsebinsko ravnjo testa glede 1. točke ugotovitev strokovne komisije vlagatelj v zahtevku za revizijo komentira: "Gre izključno za napako pri indeksiranju - zaradi pomanjkanja časa ni bilo možno izvršiti popolne kontrole vseh dokumentov.". Iz primeroma citiranih navedb vlagatelja velja zaključiti, da že sam vlagatelj v zahtevku za revizijo pritrjuje ugotovitvam strokovne komisije naročnika, ki je ugotovila, da je test vlagatelja nepravilen, pri tem pa se glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN vlagatelj prepozno sklicuje na ne dovolj jasna navodila v razpisni dokumentaciji v delu, ki se nanaša na test. Glede na navedeno tako velja zaključiti, da je naročnik ravnal pravilno, ko je takšno ponudbo zavrnil kot nepravilno, kar je tudi v skladu z zgoraj navedeno 9. točko navodil. V tem delu je bilo tako potrebno navedbo vlagatelja zavrniti kot neutemeljeno.

Kot razlog za "pomanjkljivosti testa" vlagatelj navaja pomanjkljive tehnične pogoje, pomanjkanje časa in skope dodatne informacije, ki jih je zahteval in pridobil od naročnika. Tudi na tem mestu velja vlagatelja zopet opozoriti na peti odstavek 12. člena ZRPJN. Vlagatelj je bil namreč od objave v Uradnem listu RS seznanjen z rokom za oddajo ponudb in od dviga razpisne dokumentacije tudi z vsebino tehničnih pogojev. V kolikor je vlagatelj menil, da je rok za ponudnike, ki morajo izdelati tudi test prekratek, bi moral že pred prejemom obvestila o oddaji javnega naročila vložiti zahtevek za revizijo zoper prekratek rok za oddajo ponudbe, saj prekratek rok za izdelavo ponudbe lahko pomeni kršitev prvega odstavka 58. člena ZJN-1. V kolikor je vlagatelj menil, da so bili tehnični pogoji tako pomanjkljivi, da je bila onemogočena pravilna izdelava testa bi prav tako, upoštevajoč peti odstavek 12. člena ZRPJN, moral vložil zahtevek za revizijo že pred prejemom obvestila o oddaji javnega naročila, saj je bil s tehničnimi pogoji seznanjen od dne dviga razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do zgoraj opisane pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi prišlo zaradi takšnega ne/razumevanja naročnikovih navodil iz razpisne dokumentacije, vendar pa je potrebno istočasno tudi ugotoviti, da je imel vlagatelj možnost, da bi naročnika zaprosil za pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe. Možnost zahtevati takšna pojasnila ureja tretji odstavek 25. člena ZJN-1, kjer je določeno, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, naročnik pa mora najkasneje v naslednjih treh dneh posredovati pisni odgovor, pri čemer mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Vlagatelj namreč šele v zahtevku za revizijo postavlja vprašanja, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, kot na primer: "Tu se postavlja vprašanje v reprezentativnost samega vzorca elaboratov zemljiškega katastra, ki nam je bil predloženâ??.", "Če vsakemu dokumentu pripada IDPOS (PODPOSTOPKOV NISMO IMELI), kaj se zabeleži namesto tega"", "Vprašanje je namreč, katerim zahtevam in kriterijem (definicija nejasnosti in nečitljivosti) mora zadostovati zapis v DjVu obliki"". Poudariti je treba, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev (in ne postavljanju vprašanj), ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora zahtevek za revizijo vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Navedbam iz katerih ni mogoče jasno razbrati, katerim domnevnim kršitvam vlagatelj oporeka, oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz smiselne uporabe določil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) v revizijskem postopku ni mogoče slediti.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je zahtevek vlagatelja upoštevajoč določbo petega odstavka 12. člena tudi v tem delu prepozen, saj bi moral naročnik zahtevek v zvezi s pomanjkljivimi tehničnimi pogoji oziroma prekratkim rokom za oddajo ponudb vložiti pred prejemom obvestila o oddaji javnega naročila.

Glede očitka vlagatelja, da naročnikova obrazložitev sklepa o oddaji javnega naročila, št. 90315-3/2004-14 ni skladna z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, saj naročnik v obrazložitvi ne navaja prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do ponudbe vlagatelja, Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da drugi odstavek 78. člena ZJN-1 določa vsebino, ki jo mora imeti dodatna obrazložitev in ne vsebino obvestila o oddaji javnega naročila (prvi odstavek 78. člena ZJN-1). V drugem odstavku 78. člena ZJN-1 določa: "Ponudnik, ki ni bil izbran, lahko vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahteva se lahko vloži v osmih dneh od dneva prejema pisnega odpravka odločitve naročnika. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve.
Obrazložitev mora vsebovati:
- razloge za zavrnitev njegove ponudbe;
- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev.
Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.". Na podlagi dodatne obrazložitve se ponudnik, ki je le-tega zahteval, odloči ali bo uveljavljal pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Pri tem velja poudariti, da drugi odstavek 78. člena ZJN-1 določa vsebino dodatne obrazložitve, vendar se zahteva glede navedb prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe neizbranega ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev nanaša na primere, ko ponudba neizbranega ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev ni bila zavrnjena na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1 in jo je naročnik ocenjeval na podlagi vnaprej postavljenih meril in jo tako primerjal z ostalimi pravilnimi ponudbam. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu ponudb zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. V primeru, da naročnik ponudbo neizbranega ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev zavrne na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ker je bila - le ta neprimerna, nespremenljiva ali nepravilna, navede le razloge za njeno zavrnitev, ne pa tudi prednosti izbrane ponudbe v razmerju do ponudbe neizbranega ponudnika, ki zahteva dodatno obvestilo. Naročnik ponudbe, ki jo zavrne (prvi odstavek 76. člena ZJN-1) namreč ne ocenjuje na podlagi vnaprej postavljenih meril, torej je ne primerja z ponudbo izbranega ponudnika ter tako niti ne more navesti prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. Prav s tem namenom tudi ZJN-1 v drugem odstavku 78. člena v zvezi z vsebino dodatne obrazložitve navaja dve možnosti in sicer, da naročnik navede razloge za zavrnitev njegove ponudbe ali da naročnik navede prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja za dodatno obvestilo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj dne 21.04.2004 naročniku posredoval dopis, v katerem prosi za natančnejšo obrazložitev napak v testu. Glede na vsebino vlagateljevega dopisa je le - tega šteti za zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve naročnika o oddaji javnega naročila. Naročnik je vlagatelju posredoval dopis obrazložitev sklepa o oddaji javnega naročila, št. 90315-3/2004-14, z dne 28.04.2004 v katerem podrobno obrazloži tehnične in vsebinske pomanjkljivosti testa. Glede na vsebino naročnikovega dopisa obrazložitev sklepa o oddaji javnega naročila, št. 90315-3/2004-14, z dne 28.04.2004 je le tega šteti za dodatno obrazložitev v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1. Naročnik je ponudbo vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrnil kot nepravilno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v navedeni dodatni obrazložitvi vlagatelju natančno pojasnil, zakaj je zavrnil njegovo ponudbo, oziroma mu je natančno pojasnil razloge, zaradi katerih je štel test vlagatelja za pomanjkljiv. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je dodatna obrazložitev naročnika skladna z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, saj vključuje razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja. Ponovno pa velja poudariti, da navedba prednosti ponudbe izbranega ponudnika v primerjavi s ponudbo vlagatelja, v konkretnem primeru ni mogoča, saj je naročnik ponudbo vlagatelja zavrnil na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1 in jo tako sploh ni primerjal z ponudbama ostalih dveh ponudnikov. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik ni kršil 78. člena ZJN-1 in da je navedba vlagatelja v tem delu neutemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z merili navaja, da meni, da so bila merila v postopku oddaje javnega naročila s strani naročnika spremenjena po objavi razpisa, ne da bi bili ponudniki o tem obveščeni. Pri tem vlagatelj ne navede nikakršnih dejstev in dokazov, s katerimi bi dokazal morebitno kršitev.
Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) odloča Državna revizijska komisija le o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana na vsebino zahtevka za revizijo. Glede na to, da vlagatelj podrobneje ni pojasnil zatrjevanih kršitev v zvezi z navedbo, da naj bi naročnik spreminjal postavljena merila po objavi razpisa, niti ni za svoje trditve predložil nobenih dokazov, ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz smiselne uporabe določil, 7., 212. člen in nasl., v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da naj bi naročnik spreminjal merila po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja svoje domneve, vendar pa jih ne podkrepi z dejstvi in dokazi. Tako so vlagateljeve navedbe o spreminjanju meril po objavi javnega razpisa zgolj domneve, ki so hipotetično sicer možne, vendar pa je Državna revizijska komisija ni ugotavljala, saj vlagatelj ne navaja dejstev in dokazov, s katerimi dokazuje to kršitev.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je naročnik neskladno z merilom kvalifikacije ponudnika in podizvajalcev pri enem od izbranih ponudnikov podjetju Monolit d.o.o., Ljubljana prisodil manjše število točk za sklop območij 2004-2 le šest (6) točk, za ostala dva sklopa območij pa 10 točk. Državna revizijska komisija je tako tudi preverila ali je naročnik ponudniku Monolit d.o.o., Ljubljana pri merilu kvalifikacije ponudnika in podizvajalcev pri sklopu območij 2004-2 neupravičeno dodeli (le) šest (6) točk.
V navodilih je naročnik v točki 12. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe v zvezi z merilom "kvalifikacija ponudnika in podizvajalcev" določil: "Ponudnik in njegovi podizvajalci morajo biti kvalificirani za izvedbo nalog v skladu z dispozicijo razpisane naloge. Kvalificiranost in reference podjetja za istovrstna dela v zadnjih dveh letih. Istovrstna dela so npr. dela iz istega področja, uporaba enakih metod in modelov, enaka ali podobna vsebina itd. za vsako ustrezno referenco dobi ponudnik po 2 točki vendar skupaj največ 10 točk.". V zvezi z izkazovanjem kvalifikacij ponudnika je naročnik v točki 1.9. določil, da mora ponudba vsebovati izpolnjen obrazec OBR 4 (podatke o usposobljenosti ponudnika in izpolnjen OBR št. 23 (reference). Naročnik je v tej točki tudi zapisal: "Seznam najpomembnejših dobav ali storitev se priloži skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, vrednostmi in datumi izvedbe. Če so bili kupci naročniki po ZJN-1, potrdijo ti kupci, kadar pa to ni mogoče, zadostuje ponudnikova izjava o času in kraju izvršitve dela.". V razpisni dokumentaciji je priložen tudi obrazec OBR4, v katerega ponudniki med drugim vnesejo tudi reference tako ponudnika kot tudi njegovih podizvajalcev in obrazec OBR 23 s katerim ponudnikovi naročniki potrdijo reference ponudnika oz. podizvajalcev.

Po pregledu ponudbe in sicer skupne dokumentacij za vse tri sklope, ponudbe za sklop območji 2004-1, za sklop območij 2004-2 in ponudbe za sklop območij 2004-3 ponudnika Monolit d.o.o., Ljubljana Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v skupni dokumentaciji ponudnik predložil obrazec OBR 4, v katerem je navedel sedem referenc in predložil tudi potrdila ponudnikovih naročnikom (OBR 23), ki naj bi potrjevala vse v obrazcu OBR 4 navedene reference. V ponudbi za sklop območij 2004-1 je ponudnik Monolit d.o.o., Ljubljana za podizvajalca podjetje IGEA d.o.o., Ljubljana v obrazcu OBR 4 navedel tri reference in predložil potrdila podizvajalčevih naročnikom (OBR 23), ki naj bi potrjevala le dve (od treh) v obrazcu OBR 4 navedenih reference ter za podizvajalca Geoin d.o.o., Maribor navedel pet reference in predložil potrdila podizvajalčevih naročnikom (OBR 23), ki naj bi potrjevala le tri (od petih) v obrazcu OBR 4 navedenih reference. V ponudbi za sklop območij 2004-2 je ponudnik Monolit d.o.o., Ljubljana za podizvajalca Geodetski zavod Slovenije d.d., Ljubljana navedel dve referenci in predložil potrdila podizvajalčevih naročnikom (OBR 23), ki naj bi potrjevala dve v obrazcu OBR 4 navedene reference. V ponudbi za sklop območij 2004-3 je ponudnik Monolit d.o.o., Ljubljana za podizvajalca Geodetski zavod Slovenije d.d., Ljubljana navedel dve referenci in predložil potrdila podizvajalčevih naročnikom (OBR 23), ki naj bi potrjevala dve v obrazcu OBR 4 navedeni referenci ter za podizvajalca Geodetski zavod Celje d.d., Celje navedel štiri reference in predložil potrdila podizvajalčevih naročnikom (OBR 23), ki naj bi potrjevala štiri v obrazcu OBR 4 navedene reference.
Državna revizijska komisija je od naročnika z dopisom, št. 018-117/04-23-933, z dne 01.06.2004 v skladu s 21. členom ZRPJN zahtevala, da pojasni način ocenjevanja ponudb v skladu z merilom kvalifikacije ponudnika in podizvajalcev tako kot je bilo opredeljeno v razpisni dokumentaciji ter opredeli način točkovanja ponudnika Monolit d.o.o., Ljubljana v zvezi s tem merilom. Naročnik je Državni revizijski komisiji na podlagi 21. člena ZRPJN posredoval zahtevano pojasnilo z dopisom, št. 90315-3/2004-26, z dne 03.06.2004 v katerem pojasnjuje, da je merilo kvalifikacije ponudnika in podizvajalcev uporabil tako, kot je bilo navedeno v razpisni dokumentaciji. Naročnik navaja, da je v primeru, če je ponudnik navedel dovolj veliko število referenc (5 referenc), pri podizvajalcu v nadaljevanju preverjal samo, če je podizvajalec kvalificiran za izvedbo razpisanega dela, kar je razvidno zgolj iz že ene predložene reference. Preostalega števila referenc naročnik ni upošteval, če je bilo že doseženo maksimalno število točk, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da bo za vsako referenco ponudniku dodelil 2 točki, vendar skupaj največ 10 točk. V primeru, da sam izvajalec ni dosegel maksimalnega števila točk je naročnik upošteval tudi reference za podizvajalca. V zvezi z ocenjevanjem ponudnika Monolit d.o.o., Ljubljana je naročnik navedel, da mu je upošteval pet pogodb (čeprav bi jih lahko 6, vendar zardi zgornje omejitve to ni bilo potrebno), saj je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel, da bo za vsako referenco ponudniku dodelil 2 točki, vendar skupaj največ 10 točk. Naročnik je tudi navedel, da je bilo pri točkovanju ponudnika Monolit d.o.o., Ljubljana za sklop območij 2004-2 dejansko napačno izvedeno ovrednotenje po merilu kvalifikacije ponudnika in podizvajalcev, kjer je bilo ponudniku dodeljeno 6 točk namesto 10 točk. Skupno število izbranih točk je bilo torej 89 točk in ne 85 točk, kot je navedel naročnik v sklepu o oddaji javnega naročila, št. 90315-3/2004-12, z dne 14.04.2004. Navedeno število točk pa je še vedno manjše, kot je število točk, ki jih je dosegel izbrani ponudnik na tem sklopu DFG Consulting d.o.o., Ljubljana, ki je dosegel 92 točk.

Državna revizijska komisija je pri pregledu točkovanja ponudnika Monolit d.o.o., Ljubljana v zvezi z merilom kvalifikacije ponudnika in podizvajalcev ugotovila, da je naročnik upoštevajoč postavljeno merilo ponudniku Monolit d.o.o., Ljubljana priznal le 6 točk, namesto 10 točk. Državna revizijska komisija je tako ugotovila, da je naročnik upoštevajoč navedeno merilo ponudnika Monolit.d.o.o., Ljubljana na sklopu območij 2004-2 neopravičeno ovrednotil zgolj s šestimi (6) točkami.

Državna revizijska komisija tako pripominja, da je naročnik, kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila, z dne 14.04.2004, pri sklopu območij 2004-2 ponudbo podjetja Monolit d.o.o., Ljubljana, neupravičeno, pri merilu kvalifikacije ponudnika in podizvajalcev, ovrednotil le s šestimi (6) točkami in mu tako namesto deset (10) točk priznal le šest (6) točk. Navedeno pa ni vplivalo in ne vpliva na vrstni red izbire najugodnejšega ponudnika. Tudi v primeru, da bi naročnik ponudniku Monolit d.o.o., Ljubljana priznal vseh 10 točk pri merilu kvalifikacije ponudnika in podizvajalcev, takšno točkovanje ne bi spremenilo razvrstitve ponudb glede na zbrane točke in tako ne bi vplivalo na izbiro najugodnejšega ponudnika oziroma na sam vrstni red ponudnikov upoštevajoč zbrane točke posameznega ponudnika. Ker ne glede na ugotovljeno kršitev, le - ta ne vpliva na izbiro najugodnejšega ponudnika, je Državna revizijska komisija tudi v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila, saj očitna kršitev tudi ni takšne narave, da bi narekovala razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, kot je to predlagal vlagatelj v zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 09.06.2004


Metoda Hrovat, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska 12, Ljubljana
- Odvetnik Ladislav Hafner, Rateče 134, škofja Loka za vlagatelja MIFC&L d.o.o., Plemljeva 8, Ljubljana
- DFG Consulting d.o.o., Pivovarniška ulica 8, Ljubljana
- Monolit d.o.o., šmartinska cesta 152 g, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana