018-113/04 Dom upokojencev Center Tabor - Poljane

Številka: 018-113/04-24-954

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju ZRPJN) po članu Državne revizijske komisije dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila po omejenem postopku za dobavo oprema-pohištvo po sklopih in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je za sklop 1-pohištvena oprema vložilo podjetje BRUMA d.o.o., inženiring, trgovina, proizvodnja, Vrhpolje 250, Kamnik (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DOM UPOKOJENCEV CENTER TABOR-POLJANE, Tabor 10, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.05.2004

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika za sklop 1-pohištvena oprema, kot izhaja iz sklepa o oddaji naročila, št. 401-17/03-JN, z dne 13.04.2003 in sklepa o oddaji javnega naročila, št. 401-17/03-JN, z dne 15.04.2004.

Obrazložitev

Naročnik je dne 06.11.2003 sprejel sklep, št. 401-17/03-JN, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo oprema-pohištvo po sklopih, po omejenem postopku, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). V Uradnem listu RS, št. 130-133/03, z dne 29.12.2003, je naročnik, pod številko objave Ob-107966, objavil javni razpis za I. fazo omejenega postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je izdal obvestilo, št. 401-17/03-JN, o priznanju usposobljenosti in sposobnosti za obdobje treh let za dobavo oprema-pohištvo, iz katerega je razvidno, da je za sklopa pohištvena oprema in negovalne postelje, usposobljenost in sposobnost priznal vlagatelju in ga povabil k oddaji ponudbe za II. fazo omejenega postopka. Naročnik je povabilo k oddaji ponudbe, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJN-1, za obdobje od 01.05.2004 do 30.04.2007, poslal ponudnikom z dokumentom, št. 401-7/03-JN, z dne 17.12.2003.

Iz poročila o oddaji javnega naročila, št. 401-17/03-JN, z dne 22.03.2004, izhaja, da je najnižjo ponudbo za sklop 1-pohištvena oprema podal vlagatelj, drugo najnižjo ponudbo pa je podalo podjetje LESNINA INŽENIRING d.d..

Naročnik je z dopisom, št. 401-17/03-JN, z dne 22.03.2004, v skladu s 53. členom ZJN-1, od vlagatelja zahteval pisno opredelitev strukture cene in izdelavo nočne omarice na svoje stroške zaradi preverjanja kvalitete. Z dopisom, št. 401-17/03-JN, z dne 22.03.2004, je naročnik od podjetja LESNINA INŽENIRING d.d. zahteval utemeljitev ponujene cene. Le-ta je z dopisom, z dne 29.03.2004, naročniku pojasnil, da sta mu objekt Dom Tabor kakor tudi Poljane znana in da je ponudba izdelana na podlagi prejetega popisa in projektne dokumentacije.

Vlagatelj je z dokumentom, z dne 24.03.2004, naročniku pojasnil, da so v ponudbeni ceni zajeti vsi stroški za pripravljalna dela, material, proizvodni stroški, transport in montaža na objektu, pomožni material in orodja, zakonske in druge obveznosti, nadalje stroški nadzora, stroški zavarovanja del, stroški za varnost pri delu, stroški izročitve, kakor tudi vsi stroški, ki jih določajo splošni pogoji investitorja tako, da cena zajema komplet izdelavo, vse točno po prejetih projektih, v zahtevanih detajlih, materialih in obdelavah, v skladu z zahtevami projekta, projektanta in investitorja, vključno z dobavo in montažo na objektu. Obračun je po dejanskih količinah izvedenih del. Vlagatelj je priložil analizo kalkulativne osnove izdelave nočne omarice, iz katere je po njegovem mnenju razvidno, da so razmerja med materialom, delom in manipulativnimi stroški popolnoma normalni. Vlagatelj še meni, da njegova ponudbena cena ni neobičajno nizka, saj od drugega najugodnejšega ponudnika odstopa samo za 6,8%.

Naročnik je z dokumentom, št. 401-17/03-JN, z dne 25.03.2004, dopolnil poročilo o oddaji javnega naročila, v katerem navaja, da je bil sprejet sklep, da si g. D.B. kot predstavnik naročnika ogleda proizvodnjo vlagatelja. Glede odločitve ali nadaljevati s postopkom javnih naročil za dobavo pohištvene opreme pa se bodo predstavniki naročnika dogovorili prav tako na naslednjem sestanku pri naročniku, ko se predhodno preveri kakšne so možnosti za zavrnitev vseh ponudb v skladu z ZJN-1. Dne 29.03.2004 je naročnik ponovno dopolnil poročilo o oddaji javnega naročila, iz katerega izhaja, da je bil sprejet sklep, da ne bi bilo pošteno do ponudnikov, da se zavrnejo vse ponudbe, zato naročnik nadaljuje s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila ter vlagatelju takoj pošlje natančno specifikacijo glede nočne omarice, ki jo mora izdelati v 10 dneh ter da se na ta način nadaljuje s preverjanjem neobičajno nizke cene glede na kvaliteto izdelka. Iz dopolnitve poročila o oddaji javnega naročila, z dne 13.04.2004, pa izhaja, da je rok 10 dni za izdelavo nočne omarice že potekel in da se vlagatelj v tem času ni javil in da po vsej verjetnosti ni več zainteresiran za naročilo. Zato je bil sprejet sklep, da se vse ponudnike obvesti o oddaji javnega naročila, in da naj se naročilo odda drugemu najugodnejšemu ponudniku, ki je dne 29.03.2004 podal obrazložitev strukture cene.

Naročnik je izdal sklepa o oddaji javnega naročila, št. 401-17/03-JN, z dne 13.04.2004 in z dne 15.04.2004, iz katereih izhaja, da je kot najugodnejšega ponudnika za sklop 1-pohištvena oprema oddal ponudniku LESNINA INŽENIRING d.d., Parmova 53, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 23.04.2004 zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. Naročnik je skladno z prvim odstavkom 79. člena ZJN-1, izdal obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, št. 401-17/03-JN, z dne 26.04.2004, v katerem navaja, da so razlogi za zavrnitev njegove ponudbe in način obravnavanja sprejete ponudbe obrazloženi v sklepu o oddaji javnega naročila, z dne 15.04.2004. Naročnik meni, da zahteva vlagatelja po dodatni obrazložitvi sklepa o oddaji javnega naročila odmika od dejanskega problema, ki se nanaša na to, da se je vlagatelj strinjal s preverjanjem neobičajno nizke cene na način, ki je bil naveden v sklepu o oddaji javnega naročila, vendar se dogovorjenega ni držal, kar je tudi edini in najpomembnejši razlog, da ni bil izbran.

Vlagatelj je dne 04.05.2004 vložil zahtevek za revizijo, zoper sklep o oddaji javnega naročila in v katerem navaja, da mu je bila v I. fazi postopka priznana sposobnost za dobavo pohištvene opreme za obdobje treh let, ker je kot ponudnik izpolnil vse predpisane pogoje določene z razpisno dokumentacijo. V navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe je v 10. členu naročnik navedel, da je edino merilo najnižja cena, kar je v skladu z določilom 51. člena ZJN-1. Vlagatelj trdi, da je ponudil najnižjo ceno, ki pa je naročnik ni upošteval. Naročnik je zahteval in v dogovorjenem roku od vlagatelja tudi prejel obrazložitev ponudbene cene, oprto na objektivno podlago ekonomike proizvodnje in izbranih tehničnih rešitev. Vlagatelj navaja, da je naročnik ponudbeno ceno vlagatelja primerjal s ponudbeno ceno izbranega ponudnika in ugotovil, da le-ta odstopa le 6% od ponudbene cene vlagatelja.
Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik vlagatelju naročil in ne pogojeval izdelavo vzorca, nadalje ni natančno datumsko določil roka in ni opozoril na posledice v primeru zamude roka. Vlagatelj je faks sporočilo smatral kot naročilo, izdelal dve omarici in ju v roku 10 dni dostavil naročniku. Od obstoječih omaric se razlikujeta samo v detajlu zaključka ultrapas-masiva, ki je izveden v detajlu ki se bolj uporablja, sicer pa sta kvalitetno povsem enakovredni ostalim. Vlagatelj dodaja, da naročnik pri izbranem ponudniku ni preverjal poslovnosti v smislu roka in ni preverjal kvalitete z izdelavo vzorca.

Naročnik je s sklepom, št. 401-17/03-JN, z dne 10.05.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da se z navedbo vlagatelja, da pri odločitvi ni upošteval kot edino merilo najnižje cene in da se v obrazložitvi sklepa sklicuje na zamudo roka izdelave vzorca in na kvaliteto izdelka, ne strinja, saj je bila v postopku v celoti upoštevano merilo najnižja cena. Naročnik je mnenja, da se želi vlagatelj zahtevka za revizijo izogniti osrednjemu problemu, to je preverjanju neobičajno nizke cene, med drugim tudi z izdelavo nočne ornarice kot enega izmed elementov pohištvene opreme, s čimer se je vlagatelj zahtevka za revizijo v celoti strinjal. Naročnik je namreč pred oddajo javnega naročila zaradi odstopanja v ceni, vlagatelju poslal dopis, da naj mu posreduje oziroma pisno obrazloži strukturo cene, v skladu s 53. členom ZJN-1. Hkrati je v istem dopisu tudi podal svojo zahtevo da naj izdela in dostavi nočno omarico na svoje stroške v skladu z načrtom iz razpisne dokumentacije, ki je eden od specifičnih in hkrati ne predragih elementov tipične bivalne enote, zaradi preverjanja kvalitete glede na ponudbeno ceno. Naročnik navaja, da se je odločil za tak način preverjanja iz razloga, ker je cena vlagatelja odstopala od ostalih ponudnikov in se je v razmerju do drugih ponudnikov moral na nek način zavarovati. Hkrati pa je bilo potrebno tudi ugotoviti, ali bo kvaliteta ponujenih izdelkov dejansko zagotovljena glede na ceno v primerjavi z ostalimi ponudniki. V kolikor se vlagatelj z izdelavo nočne omarice ne bi strinjal, bi moral naročnik tvegati in na podlagi obrazložene strukture cene, ki jo je vlagatelj dovolj natančno pripravil, ki pa vseeno ni dala zadovoljivega odgovora na vprašanje ali za to ceno lahko kvalitetno izdela pohištveno opremo, oddati javno naročilo vlagatelju. Vlagatelj pa se je s takim preverjanjem neobičajno nizke cene v celoti strinjal in temu ni oporekal. Naročnik je mnenja, da vlagatelj v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, ne more navajati kršitev, ki so mu bile znane že pred oddajo javnega naročila. Dejstvo je, da je vlagatelj zamudil rok za dostavo nočne omarice, ki je bil pisno in ustno dogovorjen v roku 10 dni in ne 10 delovnih dni, kot to navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo. Naročnik poudarja, da je njegova dejavnost zelo specifična, saj opravlja institucionalno varstvo starejših ljudi, ki so zaradi starosti in zdravstvenega stanja še prav posebej občutljivi. To pomeni, da je v primeru opreme bivalnih enot potrebno stanovalce začasno premestiti v druge prostore in so zato pravočasno izvedeni roki še kako pomembni. Naročnik je mnenja, da se je vlagatelj dobro zavedal posledic nespoštovanja roka, saj je tudi pri opredelitvi strukture cene takoj reagiral in tudi tu ni bil postavljen datumsko določen rok, pač pa je bila s strani naročnika podana zahteva, da mu v 5 dneh posreduje strukturo cene.
Glede vlagateljeve navedbe, da naročnik ni obrazložil prednosti prejete ponudbe v razmerju do vlagateljeve naročnik pojasnjuje, da je v sklepu za oddajo javnega naročila, v katerem je kot ponudnika izbral drugega najugodnejšega ponudnika, obrazložil, zakaj je izbral le-tega in je bilo nepotrebno še enkrat obrazložiti iste navedbe. Naročnik nadaljuje, da je od izbranega ponudnika prav tako zahteval obrazložitev strukture cene, vendar pa mu je zaradi iztekanja roka do pričetka veljavnosti nove pogodbe za dobavo pohištvene opreme zmanjkovalo časa, da bi tudi pri izbranem ponudniku preverjal na tak način neobičajno ceno. Zato se je naročnik moral zadovoljiti s pisnim odgovorom s tem, da je v sklepu o oddaji javnega naročila jasno zapisal, da bo v postopku posamičnega naročila po 01.05.2004 preveril ustrezno kvaliteto v skladu z razpisno dokumentacijo (tudi vzorec pogodbe o dobavi) glede na ponudbeno ceno. V kolikor kvaliteta glede na ponujeno ceno ne bi ustrezala, bo naročnik izbral drugega najugodnejšega ponudnika in tako naprej po tem vrstnem redu. Kljub temu, da je vlagatelj na podlagi obvestila o podelitvi sposobnosti le-to pridobil za obdobje od 01.05.2004 do 30.04.2007, je bil v razpisni dokumentaciji poučen o tem, kakšne posledice ima lahko zanj nepravočasna oziroma nekvalitetna izvedba dobave.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila in vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 13.05.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 401-17/03-JN, z dne 17.05.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, z dopisom, št. 018-113/04-24-8936, z dne 18.05.2004, pozvala naročnika in vlagatelja na sestanek zaradi pridobitve dodatnih pojasnil v zvezi s predmetnim javnim naročilom.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je potrebno revizijske navedbe vlagatelja, ki se dotikajo procesnih položajev, nastalih pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila, z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN, zavrniti kot prepozne. Tako vlagatelj šele v zahtevku za revizijo, vloženem po odločitvi naročnika o oddaji javnega naročila, ugovarja nezakonitosti naročnikovega ravnanja, ko je v drugi fazi, po odpiranju ponudb od vlagatelja zahteval izdelavo in dostavo nočne omarice na njegove stroške iz razloga, ker je cena vlagatelja odstopala od cene ostalih ponudnikov, ki so oddali ponudbe. Ponudnik namreč po določbi petega odstavka 12. člena ZRPJN ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelj je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan eventualne očitke zoper procesna dejanja naročnika, ki so bila v razmerju do tretjih (in concreto: do vlagatelja) notificirana pred odločitvijo o oddaji javnega naročila uveljavljati čim prej oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila oziroma njene notifikacije ponudnikom. Vlagatelj bi torej moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vse očitke, ki se nanašajo na procesne položaje nastale pred odločitvijo še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (npr. v roku, ki ga je naročnik zahteval za izdelavo nočne omarice). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje tovrstne očitke naročniku šele potem, ko je ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so takšne navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.

V predmetnem postopku je naročnik sicer obvestil ponudnike o izbiri najugodnejšega ponudnika z sklepom o oddaji javnega naročila, št. 401-17/03-JN, z dne 13.04.2004, in sklepom o oddaji javnega naročila, 401-17/03-JN, z dne 15.04.2004, v katerih je izčrpno pojasnil svojo odločitev o oddaji javnega naročila ter podal pravni pouk, s katerim je ponudnike napotil na vložitev revizijskega zahtevka. Vendar pa Državna revizijska komisija naročnika na tem mestu opozarja, da mora ne glede na podatke, ki jih je naročnik že navedel v obeh sklepih o oddaji javnega naročila, na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, naročnik poslati le-temu tudi obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila (prvi odstavek 79. člena ZJN-1), ki je detaljnejša obrazložitev pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, s poudarkom na podatkih, ki so relevantni za ponudnika, ki je zahteval obrazloženo obvestilo (razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, če je bila le-ta zavrnjena, prednosti ponudbe izbranega ponudnika glede na izpolnjevanje meril oziroma pojasnitev njegove ponudbe glede na postavljena merila itd.). Na podlagi obrazloženega obvestila se ponudnik, ki je le-tega zahteval, odloči ali bo uveljavljal pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Poudariti pa je potrebno, da prejem obrazloženega obvestila (prvi odstavek 79. člena ZJN-1) ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, ampak lahko ponudnik, ki ni izbran, skladno z 12. členom ZRPJN, vloži zahtevek za revizijo v desetih dneh od prejema obvestila o oddaji naročila. Ko namreč ponudnik prejme obvestilo o oddaji naročila, lahko ugotovi, da so njegove pravice kršene in lahko za zavarovanje svojih interesov vloži zahtevek za revizijo, lahko pa zahteva dodatno obrazložitev oddaje javnega naročila in šele nato vloži zahtevek za revizijo. Naročnik je torej vlagatelju dolžan na njegovo zahtevo izdati obrazloženo obvestilo glede vseh postavk, tako kot jih je vlagatelj zahteval, saj sklicevanje naročnika na podrobno obrazložitev sklepa o oddaji javnega naročila (tako kot je ravnal naročnik v predmetnem postopku), ne zadošča. Državna revizijska komisija še dodaja, da je po noveli Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 02/04; ZJN-1A), v drugem odstavku 78. člena vsebovana smiselno enaka pravna podlaga, kjer lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljevo navedbo, da ni zamudil roka za izdelavo nočne omarice, saj ga naročnik datumsko ni določil, in ga tudi ni opozoril na posledice neizpolnitve njegove zahteve. Iz dopisa naročnika, št. 401-17/03-JN, z dne 22.03.2004, izhaja, da je naročnik poleg zahteve za utemeljitev ponujene cene od vlagatelja še zahteval: "da nam v roku v roku 10 dni na svoje stroške izdelate in dostavite nočno omarico v skladu z načrtom, zaradi preverjanja kvalitete.", s čimer se je vlagatelj, kot izhaja iz dopisa naročniku, z dne 24.03.2004, ki ga je naročnik prejel dne 25.03.2004, v celoti strinjal. Nadalje, po predhodnem pregledu že izdelane tovrstne nočne omarice, iz dopisa naročnika, št. 401-17/04, z dne 29.03.2004, ki ga je po faksu posredoval vlagatelju, izhaja: "Prosimo da nam v roku 10 dni dostavite izdelano nočno omarico po naslednji specifikaciji in po načrtih ki jih imate, pri izdelavi uporabite bukov furnir, na zgornji površini naj bo MAX ISOVOLTA v enaki barvi kot furnir.". Iz obeh sklepov naročnika o oddaji javnega naročila, št. 401-17/03-JN, z dne 13.04.2004, in z dne 15.04.2004, pa izhaja, da je naročnik oddal naročilo drugemu najugodnejšemu ponudniku, ker naj bi vlagatelj zamudil deset dnevni rok za izdelavo nočne omarice. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju z dopisom, določil 10 dnevni rok (očitno torej koledarski dnevi), ki je začel ponovno teči, ko je bil vlagatelju posredovan dopis po faksu, z dne 29.03.2004. To pa pomeni, da je vlagatelju začel teči 10 dnevni rok od dne 29.03.2004 in prenehal teči na dan 08.04.2003. Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega javnega naročila, je vlagatelj dne 14.04.2004 naročniku dostavil dva vzorca nočne omarice. Vlagatelj se je sicer v zahtevku za revizijo skliceval na to, da ni vedel ali je bil postavljen rok v koledarskih ali delovnih dnevih kot tudi, da je v roku 10 delovnih dni izdelal in dostavil dva vzorca nočne omarice. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno pritrditi naročniku pri tem, da vlagatelj ni izpolnil postavljene zahteve, saj ni izdelal in dostavil nočne omarice v zahtevanem roku 10-ih dni. Tudi v primeru, če bi naročnik postavil rok za izdelavo nočne omarice v delovnih dnevih, bi rok prenehal teči na dan 13.04.2004. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da bi vlagatelj postavljen rok v vsakem primeru zamudil, saj bi rok prenehal teči na dan 13.04.2004, vlagatelj pa je navedeni predmet dostavil (šele) dne 14.04.2004, zato je navedba vlagatelja v tem delu neutemeljena.

Vendar pa je potrebno vlagatelju pritrditi v delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na naročnikovo preverjanje neobičajne nizke cene. Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (sklep o oddaji javnega naročila, štev. 401-17/03-JN, z dne 13.04.2004 in z dne 15.04.2004), je naročnik v obravnavanem primeru pri določenih postavkah v ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja ugotovil precejšnje odstopanje cen v primerjavi z ostalimi ponudbami. Odstopanje ponudbene cene je bilo po navedbah strokovne komisije naročnika tako očitno, da se je komisija spraševala o objektivnosti posameznih cen, zato se je naročnik odločil, da bo uporabil možnost, ki mu jo daje 53. člen ZJN-1, ter je dne 22.03.2004 od vlagatelja in izbranega ponudnika pisno zahteval podrobno obrazložitev ponudbene cene.

ZJN-1 v 53. členu (Neobičajno nizka cena) ureja postopek, ki ga naročnik (lahko) uporabi v primerih, ko oceni, da ponudba posameznega ponudnika vsebuje neobičajno nizko ceno. ZJN-1 ne vsebuje pravil o tem, katero ceno je potrebno šteti za "neobičajno nizko", pač pa v 10. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "neobičajno nizka cena" tista "â?? cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila". Iz besedila navedene določbe je razvidno, da zakonodajalec oceno o tem, ali je ponujena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, prepustil poslovni presoji naročnika. Odločitev o tem, da bo uporabil postopek iz 53. člena ZJN-1 je torej v skladu z zakonom prepuščena naročnikovi presoji o tem, ali je posamezna ponudba ob upoštevanju danih okoliščinah posameznega primera takšna, da (v povezavi s cenovnimi postavkami) vzbuja dvom v realno možnost izvedbe javnega cena po ponujeni ceni.
Iz besedila 53. člena ZJN-1 dalje izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1.) ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji "neobičajno nizka" in (2.) naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak se odloči, da jo bo zavrnil. Opisani postopek se torej ne nanaša avtomatično na vse ponudnike, ampak je v prvi vrsti namenjen varstvu tistih ponudnikov, katerih ponudbe namerava naročnik izločiti iz postopka oddaje javnega naročila zaradi (po njegovi oceni) nerealno nizke cene. Varstvo teh ponudnikov je v ZJN-1 uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da jim bo naročnik v takšnih primerih dolžan dati možnost, da dokažejo, da njihova ponudba vkljub nizki ceni zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila.

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik z dopisom, št. 401-17/03-JN, z dne 22.03.2004, od vlagatelja in izbranega ponudnika zahteval utemeljitev ponujene cene. Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je dalje razvidno, da se je izbrani ponudnik na navedeno naročnikovo zahtevo odzval z dopisom, z dne 29.03.2004, s katerim je naročniku zgolj pojasnil, da sta mu objekt Dom Tabor kakor tudi Poljane znana in da je ponudba izdelana na podlagi prejetega popisa in projektne dokumentacije. Iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila pa ne izhaja, da bi naročnik kakorkoli nadaljeval postopek, kot to od njega zahteva določilo prvega odstavka 53. člena ZJN-1. Iz sklepa o oddaji javnega naročila, št. 401-17/03-JN, z dne 15.04.2004, je namreč mogoče razbrati zgolj to, da je izbrani ponudnik "sposoben izvesti naročilo po ponudbenem predračunu in da se nikakor ne strinja z opredelitvijo, da naj bi šlo za neobičajno nizko ceno", ne pa tudi, da je naročnik ponujeno ceno izbranega ponudnika kakorkoli analiziral, preverjal ali se do le-te vsebinsko opredeljeval. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik (potem, ko se je odločil, da bo s ponudbo izbranega ponudnika in vlagatelja ravnal po postopku, ki ga predvideva določba 53. člena ZJN-1), ni preveril ali utemeljil ponujeno ceno izbranega ponudnika, ampak se je namesto tega zadovoljil samo s navedbo izbranega ponudnika, da v njegovem primeru ne gre za neobičajno nizko ceno. Kot že zapisano, je odločitev o tem, ali bo uporabil možnost preverjanja (po njegovi oceni "neobičajno" nizke) cene, ki mu jo daje 53. člen ZJN-1, stvar poslovne presoje in odločitve samega naročnika. Če pa se naročnik v konkretnem primeru odloči, da bo postopal po omenjenem členu, mora pri tem seveda v celoti upoštevati tam zapisana pravila. V prvem odstavku 53. člena je določeno da, če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Citirano pravilo torej od naročnika zahteva, ne le da opredeli posamezne cenovne postavke, za katere meni, da so v konkretnem primeru "merodajne" ter zanje zahteva obrazložitev, temveč tudi, da te postavke ponovno preveri v luči prejete obrazložitve.

Ob vsem navedenem je potrebno ugotoviti, da naročnik v obravnavanem primeru ni v celoti ravnal tako, kot je to določeno v 53. členu ZJN-1. Ko se je namreč naročnik enkrat odločil, da bo izvedel postopek preverjanja "neobičajno nizke cene", je bil dolžan postopati tako, kot je določeno v cit. členu. S takšnim ravnanjem pa je naročnik kršil tudi 7. člen ZJN-1 (Načelo enakopravnosti ponudnikov), ki določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja (prvi odstavek cit. člena).
Omenjeni postopek v skladu z zakonom lahko izvede le naročnik, zato je morala Državna revizijska komisija razveljaviti izpodbijano odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, kot izhaja iz obeh sklepov o oddaji naročila, št. 401-17/03-JN, z dne 13.04.2004 in z dne 15.04.2004, ter na podlagi drugega odstavka 23. člena ZRPJN naročnika napotiti, da opravi tudi preostala dejanja, ki jih od njega zahteva določilo 53. člena ZJN-1.
Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1, zato je skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 28.05.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- DOM UPOKOJENCEV CENTER TABOR-POLJANE, Tabor 10, Ljubljana
- BRUMA d.o.o., inženiring, trgovina, proizvodnja, Vrhpolje 250, Kamnik
- LESNINA INŽENIRING d.d., Parmova 53, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana