018-100/04 Elektro Slovenija d.o.o.

Številka: 018-100/04-25-863

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 10/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo obešalnega materiala, izolatorjev in vodnikov za DV 2x110 kV Vuhred-Pekre in DV 110 kV Beričevo-Trbovlje I in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ELTIMA d.o.o. Ljubljana, šlandrova ul. 8A, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO-SLOVENIJA d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.05.2004

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen in se potrdi sklep naročnika št. 609/6/ls, z dne 28.04.2004.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 15-16, z dne 20.02.2004, pod št. objave Ob-4583/04, objavil javni razpis za dobavo obešalnega materiala, izolatorjev in vodnikov za DV 2x110 kV Vuhred-Pekre in DV 110 kV Beričevo-Trbovlje I v treh sklopih (sklop A: dobava obešalnega materiala, sklop B: dobava kompozitnih izolatorjev in sklop C: dobava vodnikov). Naročnik je dne 25.03.2004 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 407/9/MM/9/2004) iz katere izhaja izbira ponudnikov v vseh treh sklopih, in sicer je bilo v sklopu A izbrano podjetje DALEN d.o.o. Ljubljana, v sklopu B Družinsko podjetje KOSIČ, Ruperče in v sklopu C podjetje ELEKTROTEHNA ELEX d.o.o., Ljubljana.

Vlagatelj je dne 09.04.2004 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (za sklop C), ki mu jo je slednji posredoval dne 21.04.2004 (z dopisom št. 545/6ls, z dne 14.04.2004).

Vlagatelj je dne 22.04.2004 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitev 25., 76. in 50. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000 in 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj najprej ugotavlja, da je naročnik v Navodilu ponudniku za izdelavo ponudbe v 4. alinei točke 3 zahteval, da mora ponudnik dostaviti dokazilo ISO 9001 ali 9002 od ponudnika in proizvajalca opreme, ob evaluaciji ponudb pa je preverjal obravnavani pogoj kot zahtevo po predložitvi dokazila ISO 9001 ali 9002 izključno za proizvajalca ponujene opreme. Vlagatelj meni, da je bila naročnikova razpisna dokumentacija v delu, ki se je nanašala na prej naveden pogoj nedvoumna, zaradi česar meni, da je naročnik kršil drugi odstavek 25. člena ZJN-1. Posledično je naročnik po vlagateljevem mnenju kršil tudi 76. člen ZJN-1, saj bi moral ponudbo, ki ne vsebuje dokazila ISO 9001 ali 9002 za ponudnika, zavrniti kot nepravilno. Naročnik pa slednjega ni storil pač pa je ocenjeval vse prispele ponudbe.
Vlagatelj še ugotavlja, da tehničnih zahtev naročnika, katerim ne oporeka, ne gre zamenjevati s pogoji za sodelovanje, ki jih je naročnik zapisal v 3. točko Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe.
Vlagatelj očita naročniku tudi kršitev 50. člena ZJN-1, ki naj bi jo naročnik storil s tem, da merila "pozitivne reference proizvajalca" ni uporabil na način kot ga je zapisal v razpisno dokumentacijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik vsakemu ponudniku odštel eno referenco ne da bi to vnaprej zapisal v razpisno dokumentacijo.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, in sicer plačila takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom št. 609/6/is, z dne 28.04.2004 zahtevku za revizijo ugodil in postopek oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu C v celoti razveljavil. Naročnik je ugodil tudi vlagateljevi zahtevi po povračilu stroškov v višini 100.000,00 SIT.
Naročnik navaja, da je bil v obravnavani zadevi sestavni del razpisne dokumentacije tudi Projekt za razpis št. PZR/2x110 HE VUH - PEK 2003-6, izdelan decembra 2003. Za vse sklope, tudi za sklop C, je bil v projektu predviden in zahtevan izključno ISO 9001 ali 9002 od proizvajalca opreme. V Navodilu ponudniku za izdelavo ponudbe pa je prišlo do napake, saj je naročnik v le-tem zahteval predložitev ISO 9001 ali 9002 tudi za ponudnika. Na podlagi takšne razpisne dokumentacije, ponudba, ki ni imela priloženega ISO 9001 ali 9002 tudi za ponudnika, formalno gledano res ni pravilna in bi morala biti izločena iz ocenjevanja. Ker je v razpisni dokumentaciji prišlo do opisane napake, je naročnik v celoti razveljavil postopek oddaje predmetnega javnega naročila, in sicer v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJN-1, ki določa, da naročnik po roku za oddajo ponudb ne more več spreminjati pogojev, ki jih postavlja razpisna dokumentacija, kolikor pa ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more oceniti prispelih ponudb, mora javni razpis ponoviti.
Neutemeljena je tudi navedba vlagatelja, da je naročnik kršil 50. člen ZJN-1. V razpisni dokumentaciji res ni navedeno, da se vsem ponudnikom odšteje po ena referenca, vendar pa to smiselno izhaja iz razpisne dokumentacije, kjer je navedeno (2. točka meril za sklop C): "0 točk po tem merilu dobi ponudnik, ki ima navedeno le eno potrjeno referenco". Spodnja meja pri ocenjevanju je bila torej 0 točk za eno referenco, zgornja meja pa 3 točke za največje število referenc. V okviru navedenega načina so ponudniki prejeli proporcionalno število točk in/ali so bili ocenjeni v skladu s predvidenim načinom uporabe spornega merila..

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.05.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v Navodilo ponudniku za izdelavo ponudbe zapisal, da si v času pred izbiro ponudnika pridržuje pravico, da prekliče javno naročilo. Ker je naročnik že izbral ponudnika (tudi v sklopu C), predmetnega javnega naročila ne more več razveljaviti, pač pa mora odločati v okviru (pravilnih) ponudb, ki jih je prejel.

Naročnik je dne 05.05.2004 (z dopisom št. 649/6/ls) Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je oddal ponudbo za sklop C, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka v sklopu C.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Kot izhaja iz zgoraj navedenega je naročnik v obravnavanem revizijskem postopku razveljavil celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu C (dobava vodnikov) in s tem odločil drugače kot je predlagal vlagatelj (oziroma kot je bilo mogoče smiselno razbrati iz revizijskega zahtevka). V skladu z ZRPJN naročnik (za razliko od Državne revizijske komisije, ki ji to nalaga drugi odstavek 19. člena ZRPJN) pri odločanju o zahtevku za revizijo ni omejen na vlagateljev zahtevek oziroma na predlog odločitve, ki ga zahtevek vsebuje. V 16. členu ZRPJN je namreč določeno, da lahko naročnik po preverjanju odloči o zahtevku tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Kljub temu, da navedeno v nadaljevanju zakon izrecno ne ureja, pa Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik pri izbiri sankcije vendarle omejen, in sicer po sami naravi stvari. Izbira sankcije je namreč odvisna od tega, v katerem delu postopka je prišlo do kršitev. Kršitve, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo (kot v obravnavanem primeru), večinoma terjajo razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, pri kršitvah v zvezi s samo izbiro najugodnejše ponudbe pa praviloma zadošča (že) delna razveljavitev postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je svojo odločitev v sklepu, št. 609/6/ls, z dne 28.04.2004, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, oprl na določbo drugega odstavka 25. člena ZJN-1, ki določa: "Po poteku roka za oddajo ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške za katere predložijo dokazila".

Razpisna dokumentacija, katero so prejeli vsi potencialni ponudniki in katere sestavni del je bil tudi tehnični del, in sicer Projekt za razpis št. PZR/2x110 HE VUH - PEK 2003 - 6 je v 9. točki točke 7 (stran 30/31) - Tehnične zahteve za vodnike zahtevala: "Ponudnik mora s ponudbo dostaviti tudi dokazilo o ISO 9001 ali 9002 od proizvajalca opreme". V Navodilo ponudniku za izdelavo ponudbe pa je naročnik zapisal (četrta alinea 3. točke - Pogoji za sodelovanje): "Ponudnik mora dostaviti dokazilo ISO 9001 ali 9002 od ponudnika in proizvajalca opreme".
Razpisno dokumentacijo sta torej v obravnavanem primeru sestavljala Navodilo ponudniku za izdelavo ponudbe z vsemi, s strani naročnika vnaprej pripravljenimi obrazci in tako imenovani "tehnični razpisni pogoji" (9. alinea Povabila k oddaji ponudb). Oba dela razpisne dokumentacije so prejeli vsi ponudniki. Iz obeh so izhajale zahteve naročnika, ki jih je potrebno obravnavati kot pogoje v smislu 10. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pogoj "â??element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave". Vlagatelj sicer trdi, da "tehničnih zahtev ne gre zamenjevati s pogoji za sodelovanje v postopku oddaje naročila", vendar pa takšnemu stališču Državna revizijska komisija ne more pritrditi. V določilih ZJN-1 namreč ni mogoče najti nobene pravne podlage, ki bi omogočala in/ali dovoljevala takšno razlikovanje med zahtevami oz. pogoji, ki so postavljeni v navodilih ponudnikom in med zahtevami (pogoji), ki jih naročnik zajame v tehnični del razpisne dokumentacije, oziroma, da se izpolnjevanje enih in drugih pogojev v čemerkoli razlikuje, zato vlagateljeva trditev v tem delu revizijskega zahtevka ne vzdrži revizijske presoje.
Glede obravnavanega očitka torej ni bistveno, v katerem delu razpisne dokumentacije je bila zapisana sporna naročnikova zahteva pač pa je pomembno dejstvo (ki mu ne oporekata niti naročnik niti vlagatelj), da je naročnik predložitev istega dokumenta (ISO 9001 ali ISO 9002) v isti razpisni dokumentaciji zahteval na dva različna načina.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je potrebno ugotoviti, da je razpisna dokumentacije v spornem delu (torej v delu v katerem je zahtevala predložitev ISO 9001 ali ISO 9001) dvoumna oziroma takšna, da je omogočala različne interpretacije s strani ponudnikov, kar je posledično onemogočalo ponudnikom, da bi lahko oddali pravilne ponudbe. Res je, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za skrbno pripravo ponudbe, vendar pa to lahko drži le ob predpostavki, da je tudi razpisna dokumentacija takšna, da mu to tudi omogoča. ZJN-1 namreč v prvem odstavku 23. člena (Priprava razpisne dokumentacije) določa: "Naročnik mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo". Navedeno določilo med drugim usmerja in zavezuje naročnika k pripravi takšne razpisne dokumentacije, katere vsebina bo jasna, nedvoumna in razumljiva ter bo hkrati omogočala tudi primerljivost med ponudbami. Samo takšna razpisna dokumentacija omogoča naročniku pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb ter hkrati pošteno, nepristransko in celovito primerjavo le-teh.
Ker je torej naročnik glede predložitve ISO 9001 ali ISO 9002 v razpisni dokumentaciji na enem mestu zahteval predložitev le-tega za ponudnika in za proizvajalca, na drugem mestu pa le za proizvajalca je takšno njegovo ravnanje dopuščalo različne interpretacijo in posledično oddajo neprimerljivih ponudb. Ker je na (ne)izpolnjevanje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije vezana tudi pravna kvalifikacija pravilne ponudbe (v smislu 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1) ter posledično njena (ne)uvrstitev v postopek izbire najugodnejše ponudbe (prvi odstavek 76. člena ZJN-1), je torej nujno, da so zahteve v razpisni dokumentaciji formulirane tako jasno, da ne dopuščajo možnosti različnih interpretacij.

Glede na to, da je naročnik v obravnavanem postopku ugotovil, da je razpisna dokumentacija nejasna in dvoumna, je navedeno tudi ustrezno sankcioniral s tem, da je v celoti razveljavil predmetni postopek oddaje javnega naročila v sklopu C (dobava vodnikov). Ker ugotovljena nepravilnost izhaja že iz same razpisne dokumentacije in je torej ni (bilo) mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti, je potrebno ugotoviti, da je naročnikova odločitev kot izhaja iz sklepa, št. 609/6/ls, z dne 28.04.2004, povsem zakonita.

Glede na ugotovljeno, je zatrjevana kršitve iz revizijskega zahtevka, ki se nanaša na (ne)pravilno ocenjevanje po merilu "Pozitivne reference ponudnika za proizvajalca" brezpredmetna, saj na odločitev ne more vplivati, zato se Državna revizijska komisija o njej ni izrekla.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer plačilo takse v višini 100.000,00 SIT. Ker je naročnik, glede na zgoraj navedeno, zahtevku za revizijo lahko ugodil le z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je potrebno šteti, da je vlagatelj z revizijskim zahtevkom (v celoti) uspel. Glede na to, da je naročnik vlagatelju že v celoti priznal povračilo stroškov, nastalih z revizijo (v višini plačane takse), Državna revizijska komisija o stroških ni ponovno odločala.

Državna revizijska komisija na koncu še ugotavlja, da se spor med vlagateljem in naročnikom vodi le v sklopu C (dobava vodnikov), za katerega je vlagatelj tudi oddal svojo ponudbo, zato je obe stranki potrebno opozoriti, da je odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika v preostalih dveh sklopih (sklop A in sklop B) postala pravnomočna z dnem, ko se je iztekel rok za vložitev revizijskega zahtevka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 17.05.2004

Franci Kodela, univ.dipl.prav
Član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- ELTIMA d.o.o. Ljubljana, šlandrova ul. 8A, Ljubljana
- ELEKTRO-SLOVENIJA d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana Republika Slovenija
- DALEN d.o.o., Zavetiška 1, Ljubljana
- Družinsko podjetje KOSIČ, Ruperče 13, Ruperče
- ELEKTROTEHNA ELEX d.o.o., Dunajska c. 21, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a,
Ljubljana