018-047/04 Banka Slovenija

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za obdelavo ponaredkov, vrednostnih papirjev, potnih listov ipd. in kontrolo njihove pristnosti ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje BENE COMMERCE d.o.o., Velnarjeva 1, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje Banke Slovenija, Slovenska 35, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 10.03.2004

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 07.10.2003 sprejel sklep, št. 33.00-0951/03-AN, o začetku postopka oddaje javnega naročila nabavo opreme za obdelavo ponaredkov. Javni razpis za nakup opreme za obdelavo ponaredkov, vrednostnih papirjev, listov, ipd. kontrolo njihove pristnosti je naročnik objavil dne 17.10.2003 v Uradnem listu RS, št. 99-100/2003, pod številko objave Ob-103793. Naročnik je s sklepom o oddaji javnega naročila, št. 26.00-0411/03-MH, z dne 10.12.2003, vse ponudnike obvestil, da je za nakup predmetne opreme kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje GEO-VILD d.o.o., Cesta krških žrtev 36, Krško (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.12.2003, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki mu ga je naročnik posredoval z dopisom, št. 26.00-0425/03-MH, z dne 29.12.2003.

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 16.01.2004, v katerem navaja, da se mu zdi odločitev naročnika in vodenje celotnega postopka sporno in zavajajoče, zaradi česar zahteva ponoven javni razpis z jasnimi tehničnimi zahtevami, realnim rokom dobave opreme, izvedbe šolanja in namestitve in vrednotenjem (točkovanjem) tudi tehničnih zmogljivosti ponujene opreme. V nadaljevanju vlagatelj navaja kronološki potek dogajanja v predrazpisni fazi, predvsem komunikacijo med naročnikom in proizvajalcem Foester & Freeman Limited iz Anglije oziroma vlagateljem, kot njegovim zastopnikom v Sloveniji. Vlagatelj je na podlagi želje naročnika po sklenitvi pogodbe o nakupu opreme pri vlagatelju ponudil popust v višini 5%, ki je bil odobren, ker se je naročnik po izjavah njegovih predstavnikov odločil za neposreden nakup opreme, brez javnega razpisa. Kljub temu pa je vlagatelj v začetku meseca septembra od predstavnikov naročnika dobil informacijo, da bo za navedeno opremo vendar razpisan javni razpis. Na vlagateljevo vprašanje, če želi naročnik pomoč pri sestavi tehnične dokumentacije za VSC 5000, da bo na razpisu res lahko izbrana želena oprema, je le-ta dobil pozitiven odgovor. Zato je septembra 2003 naročniku poslal tehnične zahteve za razpis za sporno opremo. Vlagatelj navaja, da je zaradi kontaktov z naročnikom ves čas verjel, da želi naročnik opremo VSC 5000 proizvajalca Foester & Freeman Limited. Opremo istega proizvajalca uporablja tudi MNZ RS in Cetis Celje, s katerimi naročnik sodeluje. Vlagatelj navaja, da je bil celo naprošen, naj najde konkurenčnega ponudnika na javnem razpisu. Vlagatelj glede naročnikove zavrnitve njegove ponudbe navaja, da se ne strinja s pojasnilom naročnika v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, da ni imel pripomb na razpisno dokumentacijo. Takoj po objavi razpisa in odkupu dokumentacije je klical naročnika ter izrazil mnenje, da je objavljena tehnična dokumentacija pomanjkljiva in točkovanje sporno. Prav tako je izrazil mnenje, da je rok za dobavo opreme, šolanje in namestitev opreme nerealno kratek. Naročnik je vlagatelju zagotovil, naj ne skrbi, da bo vse v redu, da se mudi in ni bilo dovolj časa za pripravo ustreznejše tehnične dokumentacije, da želi potrošiti denar iz proračuna 2003 in da bo vlagatelj zagotovo izbran na razpisu, ker naročnik želi kupiti napravo VSC 5000. Zaradi teh razlogov vlagatelj ni podal pisnih pripomb na razpisno dokumentacijo, ker bi pritožba upočasnila postopek javnega naročila. Ker je vlagatelj slepo sledil želji naročnika in verjel njegovi želji, ni ponudil na javnem razpisu starejšega modela opreme VSC 2000 HR, ki bi prav tako ustrezala tehnični dokumentaciji, njena cena pa je nižja, nižja tudi od izbrane ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je praktično dopustil, da je naročnik primerjal "jabolka in hruške" in se naivno zanašal na njegove, večkrat izražene namere nakupa naprave VSC 5000 in porabe sredstev iz proračuna 2003. Pri oblikovanju cene ponujene opreme na javnem razpisu je vlagatelj moral zaradi kratkih rokov za izvedbo vključiti letalski prevoz opreme, kar je ceno dvignilo za 2%. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ni imel namena izpolniti dobavnega roka iz razpisne dokumentacije in da mu je pozen sklep o oddaji javnega naročila ustrezal. Če vlagatelj pri oblikovanju cene ne bi upošteval letalskega prevoza opreme v Slovenijo, bi dobil enako število točk za kriterij cena in bi bila vlagateljeva ponudba skupno najbolje ocenjena, kljub temu, da se ne upošteva tehnična superiornost ponujene opreme VSC 5000 proti opremi izbranega ponudnika in z nizkim ponderjem zelo podcenjene reference dobavitelja. Na javnem odpiranju ponudb dne 12.11.2003 je vlagatelj kot edini prisotni predstavnik ponudnikov izrazil mnenje, da sicer razume nerealno kratke roke za dobavo opreme, šolanje in namestitev opreme kot poskus izpeljati postopek javnega naročila do konca leta 2003 in porabiti sredstva iz proračuna 2003, hkrati pa je vlagatelj vse prisotne opozoril, da je potrebno z postopkom zelo hiteti, če hoče naročnik izvesti dobavo in šolanje do 20.12.2003. Vlagatelj je naročniku tudi omenil, da je proizvajalec zaradi izredno kratkega roka že začel z izdelavo opreme VSC 5000 in predlagal določene datume za šolanje in namestitve opreme pri naročniku, čemur pa nihče od prisotnih predstavnikov naročnikov ni ugovarjal. V oddani razpisni dokumentaciji je vlagatelj podpisal izjavo, da sprejema pogoje razpisne dokumentacije (tudi vzorec pogodbe) in zato ne more smatrati izvedbenega roka 20.12.2003 za instrukcijski ampak obvezujoč, ker v 2. odstavku 3. člena vzorca pogodbe navaja pogodbeno kazen za vsak dan zamude. Prav tako je predvideno točkovanje za predčasno izvedeno dobavo in izobraževanje. Tehnično primerjavo opreme VSC 5000 in opreme izbranega ponudnika je vlagatelj naročniku dostavil šele po razpisu, ko je izvedel, da ni izbran. Vlagatelj navaja, da je bilo glavno merilo cena, vsi ostali kriteriji imajo zanemarljiv ponder in tako je omogočena primerjava "jabolka in hruške". Vlagatelj še navaja, da opremo, ki jo je naročnik izbral, ne uporabljajo njemu primerljive službe in banke v Evropski skupnosti in drugje po svetu.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 26.00-043/04-MH, z dne 21.01.2004, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo s podatki iz 1., 4., 5. in 6. točke 12. člena ZRPJN, kar je vlagatelj storil v prilogi dopisa, z dne 02.02.2004.

Naročnik je s sklepom, št. 26.00-043/04-MH, z dne 13.02.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi tega sklepa naročnik v zvezi z vlagateljevim opisom poteka dogodkov pred javnim razpisom navaja, da so te navedbe neresnične in niso podkrepljene z dokazi. Naročnik navaja, da je vlagatelj medsebojno komunikacijo pred javnim razpisom obravnaval kot sprejetje njegove ponudbe in ne kot naročnikovo tržno raziskovanje in poizvedovanje pri različnih proizvajalcih opreme. Naročnik je glede na ugotovljeno tržno vrednost opreme izvedel tudi javni razpis in predmetnega naročila ni oddal kot naročilo majhne vrednosti. Vlagatelj se iz naslova predhodnih komunikacij ne more sklicevati na kakršnekoli pridobljene pravice ali privilegije, naročnik mu ni smel in mu tudi ni ničesar obljubil, kar dokazuje tudi samo dejstvo, da njegova ponudba ni bila izbrana. Naročnik je pri izboru najugodnejšega ponudnika upošteval določene specifikacije opreme in merila za izbor, čemur pa vlagatelj ni pravočasno oporekal, po odločitvi so pa te navedbe skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozne. Naročnik v zvezi z vlagateljevim navajanjem, da je izbrana oprema slabše kvalitete, odgovarja, da je le-to neprimerno in nedopustno, poleg tega jo je pa vlagatelj naročniku posredoval šele po tem, ko je le-ta že sprejel odločitev o izboru najugodnejše ponudbe, zato je tudi ni upošteval pri ocenjevanju. Naročnik to ravnanje vlagatelja šteje kot nedopustno ravnanje in poskus odvrnitve naročnika od izključnega ocenjevanja ponudb na podlagi objavljenih meril razpisa. Glede navedbe vlagatelja, da ga naročnik navajal k temu, da priskrbi še eno ponudbo, pa naročnik navaja, da je nelogična, saj naročnik ne ve, koliko ponudnikov se bo prijavilo na javni razpis, v konkretnem primeru so se prijavili 3 ponudniki. V zvezi z vlagateljevim očitkom, da je bil naročnik pripravljen sprejeti njegovo pomoč za oblikovanje specifikacije opreme tako, da bi bila ta izbrana po njegovi ponudbi, naročnik poudarja, da se zaveda, da takšna ponudba pomoči predstavlja vlagateljevo nezakonito ravnanje, enako nezakonitost bi pomenilo tudi sprejeti takšno pomoč. Naročnikova želja nabaviti neko opremo namreč ne sme biti uglašena tako, da bi bila izbrana samo in ravno določena oprema določenega ponudnika. Naročnik v razpisno dokumentacijo ne le ni mogel, ampak ni smel vključiti takšnih specifikacij - specifikacije enega od ponudnikov - zato, da bi bil ta izbran. Takšne vlagateljeve pomoči naročnik ne sme uporabiti in je tudi ni, kar dokazuje tudi objavljena tehnična specifikacija razpisa, saj je bil na tej podlagi izbran drug ponudnik. Kot že omenjeno pa naročnik v okviru predhodne raziskave tržišča lahko in mora opravljati poizvedbe o vrstah opreme, ki je na voljo na tem tržišču. Vlagateljev očitek naročniku: "Če bi sledili našim specifikacijam, bi bila naša oprema izbrana", je torej vsaj popolnoma neprimeren, naročnikovo morebitno upoštevanje vlagateljevega predloga natančne tehnične specifikacije pa bi predstavljalo nezakonitost (drugi odstavek 5. člena ZJN-1). Izbor opreme je torej moral biti širši in tudi merila za ocenjevanje ponudb so dopustno lahko bila širše koncipirana. Naročnik je v oblikovanju kriterijev oziroma meril za ocenjevanje ponudb - znotraj meja zakonitosti - popolnoma suveren, in skladno s tem zahtevka za revizijo iz tega naslova po 10. členu ZRPJN tudi ni mogoče vložiti. Nadaljnji očitki zahtevka za revizijo, da naročnikovi kriteriji niso mogli omogočiti izbora vlagateljeve opreme, ne držijo, saj bi bila z nižjo ceno vlagateljeva ponudba vsekakor uspela. Naročnikova merila vlagateljeve ponudbe niso izločila, ampak je njen neizbor posledica cene v ponudbi, ki je bila višja od konkurenčne; njeno oblikovanje je bilo ob poznavanju vseh drugih objavljenih zahtev in pogojev razpisa izključno na strani vlagatelja. Vlagatelj pa se je s svojo ponudbo tako povsem samostojno odločil katera merila in v kakšni višini bo izpolnjeval. Vlagatelj se sklicuje na obljube naročnika, ki naj bi ga tudi zavedle, da ni pisno oporekal merilom. V času odprtega razpisa je bil predviden rok in način komunikacije z naročnikom in za morebitna pojasnjevanja - s strani vlagatelja pa vprašanj glede vsebine razpisa, v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, ni bilo. Iz razpisne dokumentacije so bile popolnoma ugotovljive naročnikove tehnične zahteve. Nihče od zaposlenih pri naročniku ni vlagatelju prav ničesar obljubljal in ga s tem v zvezi zavajal o izboru njegove ponudbe. Naročniku do trenutka odpiranja vsebina drugih ponudb ni mogla in ni smela biti znana, zato vložniku tega tudi ni mogel obljubiti, še posebej, če upoštevamo, da lahko tudi drugi ponudniki vložijo revizijo. Naročnik ne pred objavo, ne pred odločitvijo o izboru, ne po njej ni nikomur od ponudnikov prav ničesar obljubljal, ker bi bilo takšna naročnikova obljuba, pa tudi ponudnikovo prizadevanje za takšno obljubo nezakonito; nezakonito bi seveda bilo tudi, da bi naročnik takšne prepovedane obljube izpolnil in nezakonito bi bilo pozivanje na izpolnitev nezakonitih obljub. Dejstvo, da je naročnik, želel opremo nabaviti čimprej, torej še v letu 2003, in navedba 20.12.2003 v razpisni dokumentaciji (in vzorcu pogodbe) kot predvidenega roka nabave opreme v ničemer ne dokazuje niti kakršnihkoli prepovedanih kontaktov med naročnikom in izbranim ponudnikom, niti kakršnegakoli drugega naročnikovega nepravilnega ravnanja ali kršitve. Vsi trije ponudniki so ta rok sprejeli, zato ni jasno, v čem naj bi to dejstvo namerno in vnaprej favoriziralo izbranega ponudnika in diskriminiralo druge, kar je očitek vloženega zahtevka. Naročnik je v postopku razpisa odločil še pred iztekom dobavnega roka in pri tem v skladu z razpisno dokumentacijo tudi ustrezno ovrednotil merilo čas dobave. Vlagatelj rezultatu točkovanja tega merila tudi ne oporeka. Vlagatelj je iz naslova tega merila dosegel večje število točk kot izbrani ponudnik, kar dodatno izpodbija njegove trditve o favoriziranju izbranega ponudnika. Ker je bilo konkretno naročilo v finančnem načrtu naročnika za leto 2003 je naročnik želel to naročilo realizirati v tem letu. Naročnik se je zavedal, da je za izpeljavo celotnega posla do konca leta 2003 malo časa, predvideval pa je, da je to praktično mogoče do 20.12.2003, po tem datumu pa zaradi praznikov to težko izvedljivo. Izbrani ponudnik se je s svojo ponudbo zavezal, tako kot vlagatelj, da bo ponujeno opremo do tega roka tudi dobavil. Zaradi drugih nenadejanih nujnih aktivnosti naročnik opreme v zahtevnem roku ni bil sposoben sprejeti in zagotoviti pogoje za izvedbo vseh drugih s tem povezanih opravil. Vsebina razpisne dokumentacije (in vzorca pogodbe) zavezuje tako naročnika kot tudi izbranega ponudnika, vendar pa so v posameznih elementih pogodbe v končni redakciji včasih potrebne razumne in logične prilagoditve. V konkretnem primeru je bil preložen rok nabave (kar bi se lahko zgodilo tudi npr. zaradi vložene revizije). Vendar pa te prilagoditve niso v ničemer vplivale na izbiro ponudnika niti niso kakorkoli favorizirale kateregakoli ponudnika. Očitki, da je bil razpis zaradi časovne komponente ali zavlačevanja postopka s strani naročnika uglašen na izbranega ponudnika, niso razumljivi; ne ob dejstvu, da je izbrana oprema izpolnjevala tehnične pogoje razpisa, izbrani ponudnik pa je bil cenovno ugodnejši, kar je bil in smel biti najpomembnejši kriterij. Da izbrani rok dobave 20.12.2003 ni bil nepremakljiv datum, dokazuje tudi dejstvo, da je bil rok veljavnosti ponudb daljši; ravno zaradi takšnega razloga, sicer takšna določba ne bi imela smisla. Vlagateljeva vključitev cene letalskega prevoza v ponudbo je seveda podražila njegovo ponudbo. Toda iz meril razpisne dokumentacije je bilo jasno razvidno in izračunljivo, katero merilo ima višjo težo; že to dejstvo dokazuje, da je čas dobave relativno manj pomemben kriterij. Krajši dobavni rok je torej vlagatelju prinesel veliko manjšo korist, kot bi mu jo, če tega ne bi storil; to je bilo ugotovljivo že ob njegovem prejetju razpisne dokumentacije. Gre torej za njegovo napačno odločitev. Vsekakor pa naročniku ni mogoče očitati, da gre za diskriminatoren kriterij, saj je vlagatelju bil v korist. Mnoge navedbe zahtevka za revizijo namigujejo na skrivne in nedopustne komunikacije bodisi med naročnikom in vlagateljem oziroma izbranim naročnikom; takšnih nedopustnih komunikacij niti ni bilo, niti niso dokazane. Vlagatelj naročniku pravzaprav očita, da ni storil tistega, česar naročnik tudi ne bi smel izvršiti. Motiv za takšen njegov očitek je nezakonit. Vlagateljeva ponudba po objavljenih merilih razpisa ni bila najugodnejša; tako izhaja iz naročnikovega zapisnika o ocenjevanju, z dne 02.12.2003, in dokumentacije, podane pa tudi niso kršitve zakona. Zato je naročnik zahtevo vlagatelja v skladu z določili tretjega odstavka 16. člena ZRPJN zavrnil. Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 23.02.2004, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 26.00-059/04-MH, z dne 27.02.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisoma, št. 018-47/04-24-385 in 018-47/04-24-286, z dne 01.03.2004, zaradi pridobitve dodatnih pojasnil v zvezi z odločanjem o prejetem zahtevku za revizijo na sestanek dne 03.03.2004 v prostore Državne revizijske komisije pozvala tako predstavnike naročnika, kot tudi vlagatelja.

Na sestanku je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval kopijo povratnic ter sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, vlagatelj pa pisni izvod korespondence po elektronski pošti med vlagateljem in naročnikom, katera se je z namenom opredelitve do nje v kopiji izročila naročniku. Naročnik je z dopisom, št. 26.00-061/04-MH, z dne 04.03.2004, posredoval pisne pripombe na prejeto korespondenco z vlagateljem. Stranki drugih dokaznih predlogov v revizijskem postopku nista imeli.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, dodatnih pojasnil naročnika in vlagatelja ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v vlagateljevem zahtevku za revizijo le-ta naročniku očita, da je le-ta v predrazpisnem postopku z njim in s proizvajalcem sporne opreme Foester & Freeman Limited komuniciral na način, da je vlagatelj pričakoval, da ga bo izbral kot najugodnejšega ponudnika in mu oddal predmetno javno naročilo. V revizijskem postopku je vlagatelj tudi predložil kopijo e-mail korespondence med njim oziroma proizvajalcem sporne opreme Foester & Freeman Limited in naročnikom, iz katere izhaja, da je komunikacija med njimi dejansko potekala. Naročnik zatrjuje, da le-ta ni presegala dopustne meje raziskovanja relevantnega trga, katero naročnik opravi tudi z namenom odločitve za vrsto postopka oddaje javnega naročila. Kljub ocenjeni vrednosti javnega naročila (izhaja iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila), ki ne presega meje za obvezni postopek skladno z ZJN-1 (čeprav iz prejetih ponudb izhaja preseganje tega praga), se je naročnik odločil za izvedbo odprtega postopka in ne za oddajo javnega naročila po postopku za oddajo javnih naročil male vrednosti, o čemer je ob objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS obvestil tudi vlagatelja.

Državna revizijska komisija skladno s 1. členom ZRPJN, ki določa: "S tem zakonom se ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu." ter s prvim odstavkom 4. člena ZRPJN, ki določa: "Pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil.", ugotavlja, da je pristojna za nadzor nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila.

Glede na uvodne ugotovitve in citirana določila ZRPJN gre skleniti, da je mogoče v predmetnem postopku presojati zakonitost izvedenega postopka oddaje javnega naročila in ne morebiti "dela postopka", ki je oziroma naj bi potekal vzporedno s postopkom oddaje javnega naročila, torej je pristojna za presojanje zakonitosti izvedenega postopka oddaje javnega naročila, katerega dokumentacija je bila Državni revizijski komisiji odstopljena s strani vlagatelja in naročnika. Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) odloča Državna revizijska komisija le o kršitvah zakona, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana na vsebino zahtevka za revizijo. Glede na to, da vlagatelj podrobneje ni pojasnil zatrjevanih kršitev (npr. kako je naročnik dejansko kršil določila ZJN-1), niti ni za svoje nekatere trditve predložil nobenih dokazov (kot to zahteva 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz smiselne uporabe določil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1. Ob tem trditev vlagatelja, da je šlo za vnaprej dogovorjeni posel, Državna revizijska komisija ni mogla obravnavati kot razlog za morebitno razveljavitev izvedenega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, kar pa ne pomeni, da omenjeno dejanje ne utegne imeti znakov katerega izmed kaznivih dejanj, za pregon katerih so pristojni drugi državni organi. Državna revizijska komisija namreč nikakor ne more nuditi vlagatelju pravnega varstva v smislu izpolnitve domnevno danih obljub, ki bi imele (v kolikor bi se to izkazalo za resnično) dejansko znake protipravnosti.

Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija v luči vlagateljevih navedb preverila zakonitost izvedenega postopka oddaje javnega naročila, razvidnega iz predložene listinske dokumentacije, in pri tem ugotovila, da se velika večina navedb nanaša na določila razpisne dokumentacije, kar pa je skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, ki določa: "Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.", pravno formalno prepozno.

Citirano zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti in načelo učinkovitosti (3. člen ZRPJN) revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti morebitne pravne situacije (špekulacije), ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel v postopku korist. V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku očita, da naročnik ni postavil jasnih tehničnih zahtev, realnega roka dobave opreme, izvedbe šolanja in namestitve in ustreznega vrednotenjem, v katerem bi vključil tudi tehnične zmogljivosti ponujene opreme. Ker gre pri navedenih očitkih za presojo vprašanj, ki so urejena že v razpisni dokumentaciji, je potrebno ugotoviti, da je navedeni vlagateljev očitek vložen prepozno. Vlagatelj je bil z razpisno dokumentacijo seznanjen že na samem začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zaradi česar je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan svoje eventualne očitke, ki zadevajo njeno vsebino, uveljavljati čim prej oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izpolnjena in celo s strani vlagatelja neposredno zatrjevana pravna situacija, ki jo je zakonodajalec z ureditvijo v citiranem petem odstavku 12. člena ZRPJN dejansko želel preprečiti. Vlagatelj namreč sam večkrat zatrjuje, da se je kljub temu, da je vedel, da je razpisna dokumentacija pomanjkljiva (tako v delu tehničnih specifikacij, kot pri merilih), odločil, da ne bo vložil zahtevka za revizijo, saj naj bi mu naročnik zagotavljal, da bo izbran kot najugodnejši ponudnik. Vlagatelj je torej možnost za učinkovito pravno varstvo, ki mu jo v postopku oddaje javnega naročila zagotavlja ZRPJN, zavestno spregledal, v upanju, da bo izbran kot najugodnejši ponudnik. Vlagatelja je potrebno opozoriti, da bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije, še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Vlagatelj je svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije izrazil šele potem, ko je ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila z izborom drugega ponudnika kot najugodnejšega ponudnika. V zahtevku za revizijo pa vlagatelj kot svoje pravno varstvo dejansko zahteva, da naročnik ravna v nasprotju s celotno zakonodajo s področja javnih naročil, ker naj bi mu to bilo obljubljeno.

Državna revizijska komisija v zvezi z zatrjevanji vlagatelja in domnevnimi obljubami naročnika (ki pa v revizijskem postopku niso bile dokazane), da je proizvajalec zaradi kratkega izvedbenega roka že pričel z izdelavo opreme VSC 5000, le-tega opozarja na sodbo Evropskega Sodišča prve stopnje glede povračila škode, v zadevi T 203/96 Embassy Limousines & services proti Evropskemu parlamentu. Tožnik, ki je v zadevi vložil tožbo na povrnitev škode, je bil v postopku oddaje javnega naročila, nekaj tednov po predložitvi ponudb, s strani predstavnika posvetovalnega organa naročnika telefonsko obveščen, da mu bo naročilo dodeljeno in da je potrebno narediti vse za njegovo čimprejšnjo izvedbo. Kasneje je naročnik postopek razveljavil. Tožnik je zahteval povrnitev škode na pogodbeni in nepogodbeni podlagi. Sodišče je zavrnilo uporabo pogodbene odškodninske odgovornosti z argumentom, da pogodba med naročnikom in tožnikom ni bila sklenjena. Sodišče se je tudi postavilo na stališče, da Direktiva 92/50/EEC (ki ureja oddajo javnih naročil storitev) od naročnika ne zahteva, da v postopku oddaje javnega naročila, takšno naročilo obvezno odda (ni dolžnosti sklenitve pogodbe v razmerju do najugodnejšega ponudnika). Sodišče je na podlagi tega in neobstoja pogodbenega razmerja zavrnilo tožbeni zahtevek za povrnitev izgubljenega dobička, ugodilo pa tožbenemu zahtevku za povračilo neposlovne škode (tedanji drugi odstavek 215. člena Rimske pogodbe), ki je temeljil na tožnikovem utemeljenem (legitimnem) pričakovanju (angl. legitimate expectaction), da bo naročilo pridobil (točke 64-110). Naročnik je bil namreč obveščen o bodoči pridobitvi naročila 4. decembra 1995, 1. januar 1996 pa je bil določen kot datum pričetka izvedbe naročila. Na podlagi "obvestila" je tožnik pristopil k pripravi izvedbe, pri tem je sodišče naročniku posebej očitalo, da pomembnega preobrata v postopku (dodelitev - razveljavitev) ni nemudoma sporočil tožniku. Sodišče je na tej podlagi tožniku priznalo stroške priprav na izvedbo naročila. V tej zvezi pa velja opozoriti, da je sodišče tožbeni zahtevek v delu, ki se je nanašal na stroške sodelovanja v samem postopku oddaje naročila (stroški priprave ponudbe) zavrnilo, z argumentom, da sodijo ti stroški v redni poslovni rizik ponudnika. Poudariti torej velja, da je sodišče zahtevek za povračilo stroškov priprave ponudbe zavrnilo, kljub temu, da je ugotovilo nezakonitost naročnikovega ravnanja.

Državna revizijska komisija vlagatelja z morebitnim odškodninskim zahtevkom zoper naročnika napotuje na za to pristojno sodišče.

Državna revizijska komisija je upoštevaje vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na izbor najugodnejšega ponudnika, preverila naročnikovo odločitev o izboru najugodnejšega ponudnika in pri tem ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 11. merila določil 4 merila in sicer: ceno 65%, usposabljanje (šolanje) delavcev naročnika(20%), čas dobave (5%), reference, ki ga je razdelil na 2 podmerili in sicer nameščena oprema v Sloveniji v zadnjih 3 letih (5%) in vzdrževanje opreme (5%). Vsako merilo in podmerilo je naročnik podrobneje razdelal in določil natančen način uporabe. V poročilu o oddaji javnega naročila je naročnik pojasnil opravljeno točkovanje, pri tem pa je ugotovljeno, da je vlagatelj pri kriteriju cena dobil 4 točke, kar je 1 točko manj kot izbrani ponudnik, pri merilu čas dobave pa 1 točko več kot izbrani ponudnik, pri merilu reference pa po podmerilu nameščena oprema v Sloveniji v zadnjih 3 letih 5 točk več kot izbrani ponudnik. Po upoštevanju v razpisni dokumentaciji določenih ponderjev pa je vlagatelj skupno dobil 4,15 točk, izbrani ponudnik pa 4,50 točk. Kakor je vlagatelj navedel tudi sam, je do razlike v ocenjevanju ponudb prišlo predvsem zaradi s strani izbranega ponudnika predložene nižje cene, ki je bila med merili najbolj utežena in sicer s ponderjem 65%. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj kot sporno izpostavlja merilo rok dobave, ki pa je kot takšen bil določen že v razpisni dokumentaciji, kateremu vlagatelj ni (pisno z vložitvijo zahtevka za revizijo!) oporekal. Torej je njegovo oporekanje postavljenemu merilu v tej fazi postopka prepozno in da ni mogoče več presojati v smislu diskriminatornosti. Določila razpisne dokumentacije, katerim ponudniki ne oporekajo do odločitve naročnika o oddaji javnega naročila, postanejo namreč aksiom in jih ni mogoče več spreminjati. Ne glede na to, da vlagatelj ne oporeka opravljenemu ocenjevanju ponudb oziroma, da sam celo navaja, da je ocenjevanje tako vlagateljeve ponudbe kot tudi ponudbe izbranega ponudnika opravljeno korektno, je Državna revizijska komisija je preverila opravljeno ocenjevanje, pri tem ugotovila, da sta obe ponudbi ocenjeni skladno z merili v razpisni dokumentaciji. V tem delu je potrebno pritrditi naročniku, da se je vlagatelj sam odločil s kakšno ponudbo bo sodeloval v postopku oziroma je skladno s svojo poslovno politiko ocenil na kakšen način bo poizkušal v čim večji meri izpolniti merila in tako pridobiti najvišje število točk.

Glede očitka vlagatelja, da je izbranemu ponudniku ustrezala počasnejša izvedba postopka oddaje javnega naročila, zaradi katere vlagatelj meni, da le-ta sploh ni imel namena izpolniti tako kratkega dobavnega roka opreme, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik izvedel javno odpiranje ponudb 12.11.2003, postopek ocenjevanja zaključil s poročilom o prejetih ponudbah, z dne 03.12.2003, o čemer je ponudnike obvestil z obvestilom o oddaji javnega naročila, z dne 10.12.2003. Ugotoviti torej gre, da naročniku pri tem ne gre očitati nerazumno dolgega poteka postopka oddaje javnega naročila, saj je odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila sprejel v 30 dneh od trenutka, ko je prejel ponudbe.

Državna revizijska komisija je na podlagi navedb vlagatelja, vpogleda v opravljen postopek ter predloženih dejstev in dokazov ugotovila, da je naročnik postopek vodil transparentno in na način, da ni kršil določil ZJN-1 in razpisne dokumentacije naročnika. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da ni mogoče naročniku očitati, da bi v predmetnem postopku kršil določila razpisne dokumentacije in ZJN-1, kakor jih navaja vlagatelj, zato je na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 10.03.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Banka Slovenija, Slovenska 35, Ljubljana,
- BENE COMMERCE d.o.o., Velnarjeva 1, Ljubljana,
- GEO-VILD d.o.o., Cesta krških žrtev 36, Krško,
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran