018-054/04 Zavod za šport Slovenije

Številka: 018-54/04-21-458

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po predsednici mag. Mariji Bukovec Marovt v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za nakup smučarskih čelad (2000 kosov), in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Matias, trgovina in storitve d.o.o., špelina ulica 1, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZAVOD ZA šPORT SLOVENIJE, Celovška 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.03.2004

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje naročila male vrednosti za nakup smučarskih čelad (2000 kosov).

2. Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 19.01.2004 izdal dokument, št. 15/04, o pričetku postopka za izvedbo javnega naročila male vrednosti za nakup smučarskih čelad (2000 kosov).

Iz obvestila o oddaji naročila, z dne 28.01.2004, je razvidno, da je naročnik pridobil 4 ponudbe in da je kot najugodnejšega izbral ponudnika Eurosport Trade d.o.o., Mašere Spasičeva 8, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je obvestilo naročnika o oddaji naročila prejel dne 30.01.2004 in istega dne od naročnika z dopisom zahteval obrazložitev obvestila o oddaji naročila.
Vlagatelj je dne 06.02.2004, še pred prejemom obrazloženega obvestila, vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitve postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je naročnik v povabilu k oddaji ponudb določil zgolj naslednje pogoje:
- čelade morajo ustrezati mednarodnim predpisom o varnosti čelad,
- nanje mora biti natisnjen logotip naročnika,
- ponudnik mora zagotoviti distribucijo čelad posameznim šolam,
- ponudnik mora izpolnjevati pogoje iz 41. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj nadalje navaja, da je iz ustnega pojasnila pooblaščene osebe naročnika razbral, da sta bili kot merili za izbiro v konkretnem primeru uporabljeni kvaliteta (70%) in cena (30%). Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik s tem, ko ni izbral najcenejšega ponudnika, kršil enakopravnost med ponudniki; ker je naročnik v razpisni dokumentaciji določil le pogoje, ne pa tudi meril za izbiro, je bilo po vlagateljevem mnenju utemeljeno pričakovati, da bo izbrana najcenejša pravilna ponudba. Vlagatelj opozarja, da bi moral naročnik merila in način ugotavljanja izpolnjevanja le-teh določiti vnaprej. Vlagatelj namreč meni, da oceno kvalitete čelad težko poda nekdo, ki ni strokovnjak na tem področju, zaradi česar vlagatelj ugovarja naročnikovi oceni, da so čelade izbranega ponudnika najkvalitetnejše in zato najugodnejše.

Vlagatelj nadalje navaja, da do dneva vložitve zahtevka za revizijo ni prejel obrazloženega obvestila, niti ni bil seznanjen z internim aktom naročnika o oddaji naročila male vrednosti. Vlagatelj naročniku še očita, da postopka ni vodil javno in tudi ne transparentno, saj naj bi naročnik ponudnikom ob istem času dajal ponudnikom različne informacije. Vlagatelj tudi opozarja na suspenzivni učinek vloženega zahtevka za revizijo, ker naj bi po njegovi informaciji naročnik z izbranim ponudnikom že sklenil pogodbo.

Vlagatelj predlaga, naj naročnik razveljavi izbiro najugodnejšega ponudnika in jo opravi ponovno, obenem pa zahteva tudi povračilo stroškov, ki jih je imel z zahtevkom za revizijo, in sicer strošek plačila takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je izdal odločbo, št. 47/04, z dne 25.02.2004, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik navaja, da je na podlagi določbe 125. člena ZJN-1 dne 28.02.2002 sprejel Pravilnik o oddaji in evidenci naročil male vrednosti (v nadaljevanju: Pravilnik), v katerem je med drugim določil, da so merila za oceno najugodnejša ponudba ali najugodnejša cena. Naročnik navaja, da se je pri predmetnem javnem naročilu iz utemeljenih razlogov odločil, da izbere najugodnejšo ponudbo po merilih kakovosti (70%) in cene (30%). Naročnik meni, da mu skladno z ZJN-1 in lastnim Pravilnikom ni potrebno objavljati meril, ki pridejo v poštev pri izbiri najugodnejše ponudbe, ter da je imel vlagatelj možnost pozanimati se pri naročniku, katera merila bodo upoštevana pri izbiri, in na podlagi tega oblikovati svojo ponudbo. Naročnik še poudarja, da je pri izbiri in oceni ponudb upošteval mnenje strokovne osebe za tovrstno področje, ki je menila, da so čelade izbranega ponudnika bistveno kvalitetnejše in varnejše za uporabnike. Naročnik spričo navedenega ugotavlja, da je bilo predmetno naročilo male vrednosti izvedeno skladno s kogentnimi predpisi in notranjimi določili naročnika, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen.

Vlagatelj je, v skladu s 17. členom ZRPJN, podal izjavo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 28.02.2004.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v 15. členu Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/02; v nadaljevanju: Zakon o izvrševanju proračuna), od katere dalje je potreben javni razpis (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje (tekoče oziroma sprotne nabave, nadomestni nakupi, manjša vzdrževalna dela, ipd.).

Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen) in mu nalaga dolžnost, da vodi evidence o sklenjenih pogodbah (126. člen). Če naročnik notranjega predpisa nima, mora tudi naročila malih vrednosti oddajati po splošnih pravilih zakona. Ker je v ZJN-1 za oddajo naročil male vrednosti predvidena posebna ureditev, ki iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva vseh formalnosti iz ZJN-1, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja predvsem, ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (125. člen ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega predpisa.

Državna revizijska komisija zavrača očitek vlagatelja, da naročnik ni izdal obrazloženega obvestila, saj gre v predmetni zadevi ugotoviti, da je vlagatelj podal zahtevo za obrazloženo obvestilo dne 30.01.2004, v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1 pa mora naročnik izdati obrazloženo obvestilo v roku 15 dni od prejema zahteve. Glede na to, da rok še ni potekel, saj je vlagatelj dne 06.02.2004 vložil zahtevek za revizijo, je bilo treba to navedbo vlagatelja zavrniti kot neutemeljeno.

Naročnik je dne 05.03.2004 Državni revizijski komisiji posredoval Pravilnik o oddaji in evidenci naročil male vrednosti, z dne 28.02.2002, s katerim je uredil oddajo javnih naročil male vrednosti, kot mu to nalaga 125. člen ZJN-1. Naročnik je Državni revizijski komisiji hkrati posredoval pogodbo, ki jo je sklenil z izbranim ponudnikom.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevega očitka, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, in sicer zato, ker ni izbral najcenejšega ponudnika.

V skladu z 11. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je merilo element za vrednotenje, (medsebojno) primerjanje ali presojanje ponudb. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik je sicer avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, vendar pa merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z določanjem meril ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati. Določba četrtega odstavka 50. člena ZJN-1 še določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Pri tem mora biti ocenjevanje in vrednotenje ponudb transparentno, objektivno in nediskriminatorno, odločitev o dodelitvi točk pa objektivno artikulirana in medsebojno primerljiva ter razvidna iz dokumentacije o oddaji javnega naročila. Namen zahteve po vnaprejšnji objektivni in transparentni določitvi meril v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej jasno seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, torej takšno, ki kar najbolj ustreza ekonomskim pričakovanjem naročnika.
V obravnavani zadevi gre ugotoviti, da naročnik meril v povabilu k oddaji ponudb ni določil, iz Pravilnika pa izhajajo zgolj naslednje določbe:
" 8. člen: Merilo za ocenitev ponudbe je lahko najugodnejša ponudba ali najnižja cena.
9. člen: Merila za najugodnejšo ponudbo so odvisna od predmeta naročila in so lahko:
- datum dobave ali zaključka del,
- tekoči stroški,
- stroškovna učinkovitost,
- kakovost,
- estetske in funkcionalne lastnosti,
- tehnične prednosti,
- poprodajne storitve in tehnična pomoč,
- garancijska doba,
- obveznosti v zvezi z rezervnimi deli,
- pogarancijsko vzdrževanje,
- ustreznost ponudbe posebnim zahtevam naročila,
- cena in
- druga merila.
10. člen: Merilo najnižje cene je lahko edino merilo le, v kolikor izbrani ponudnik izpolnjuje vse ostale zahtevane pogoje. V primeru uporabe tega merila naročnik po sklenitvi pogodbe izvajalcu ne sme priznavati naknadnega poviševanja cen.".

Iz naročnikovega poročila o izvedbi predmetnega naročila male vrednosti, št. 15/04, z dne 28.01.2004, je razvidno, da je naročnik v predmetnem postopku prispele ponudbe ocenjeval po naslednjem merilu: "kvaliteta (70%) in cena (30%)".

Namen zahteve po vnaprejšnji objektivni in transparentni določitvi meril v razpisni dokumentaciji je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej jasno seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, torej takšno, ki kar najbolj ustreza ekonomskim pričakovanjem naročnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik merila "kvaliteta (70%) in cena (30%)", na podlagi katerega je ocenjeval prispele ponudbe, ni vnaprej določil, opisal ter ovrednotil na jasen, transparenten in objektiven način, ki bi izključeval možnost subjektivnega ocenjevanja ponudb, niti v povabilu k oddaji ponudb, niti v Pravilniku, kot naročnik neutemeljeno navaja v odločbi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik je s takšnim ravnanjem kršil četrti odstavek 50. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in ovrednotena, in ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.

Ker je bilo v predmetnem postopku ugotovljeno, da je naročnik pri ocenjevanju ponudbe uporabil merilo, ki ni bilo določeno v povabilu k oddaji ponudbe niti v Pravilniku, je bilo v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN potrebno odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je preverila tudi vlagateljevo navedbo, da naročnik ni spoštoval suspenzivnosti, ki jo ima vloženi zahtevek za revizijo, in pri tem ugotovila, da je naročnik z izbranim ponudnikom dejansko sklenil pogodbo o naročilu smučarskih čelad, št. 24/04, z dne 29.01.2004, ne da bi obvestilo o oddaji predmetnega naročila male vrednosti postalo pravnomočno. S takšnim ravnanjem je naročnik kršil določbo prvega odstavka 11. člena ZRPJN, ki določa: "(1) Vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. O vloženem zahtevku za revizijo mora naročnik obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila najkasneje v treh dneh od prejema zahtevka za revizijo.", hkrati pa tako ravnanje pomeni tudi prekršek po 2. in 3. točki prvega odstavka 34. člena ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer znesek plačane takse v višini 100.000,00 SIT. Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške v navedenem znesku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 09.03.2004


mag. Marija Bukovec Marovt,
predsednica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- ZAVOD ZA šPORT SLOVENIJE, Celovška 25, Ljubljana
- Matias, trgovina in storitve d.o.o., špelina ulica 1, Maribor
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana