Na vsebino
EN

018-053/04 Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-53/04-23-624
Datum sprejema: 6. 4. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 14/03, v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot predsednice senata, članice Metode Hrovat kot poročevalke senata in članice mag. Marije Bezovšek kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo in montažo splošne, medicinske in tehnološke opreme za prostore novogradnje ginekološko porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje AICO-MED d.o.o., Prevale 1, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.04.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen. Naročnik mora pripraviti novo razpisno dokumentacijo v skladu z napotki iz obrazložitve tega sklepa.

2. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 367.300,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.10.2003 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila, št. 3531-18/2003-1, za nabavo in montažo splošne, medicinske in tehnološke opreme za prostore novogradnje ginekološko porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota ter v Uradnem listu RS, št. 68-70/03, z dne 18.07.2003, pod številko objave Ob-98230, objavil predhodni razpis, v Uradnem listu RS, št. 119-120/03, z dne 05.12.2003, pod številko objave Ob-107037, pa je objavil predmetni javni razpis po sklopih, in sicer 9 sklopov. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 1, z dne 09.01.2003, pod št. objave Ob-249/04, skladno s 23. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) objavil spremembo objave javnega razpisa, in sicer drugega stavka 13. točke tako, da se glasi: "Ponudniki sklopov 1, 2, 3, 4, 5 in 6 morajo v svoji ponudbi predložiti potrdilo, da so vpisani v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov pri Uradu za zdravila RS.".

Naročnik je sprejel sklep, št. 3531-18/2003-87, z dne 08.01.2004, o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila, in sicer za oddajo 2. sklopa: Operacijske mize z dodatno opremo in operacijske vozičke (strecherje). Navedeno odločitev je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 01/04, z dne 09.01.2004, pod številko objave Ob-249 ter jo tudi z dopisom, št. 3531-18/2003-113, z dne 21.01.2004, posredoval vsem potencialnim ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo.

Vlagatelj je pred rokom za oddajo ponudb vložil zahtevek za revizijo, z dne 19.01.2004, v katerem navaja:
I.) Naročnik je kršil določilo prvega odstavka 24. člena ZJN-1, ko razpisne dokumentacije še dva dni po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS ni imel na razpolago in je vlagatelju ni mogel izročiti. Naročnik je namreč v objavi javnega razpisa pod tč. 7(b) zapisal: "Čas, v katerem se lahko prevzame razpisno dokumentacijo: vsak delovni dan od 05.12.2003 do 22.01.2004 med 9. in 12. uro.", vlagatelj pa je zahtevani znesek za prevzem razpisne dokumentacije v višini 15.000,00 SIT vplačal dne 08.12.2003 in istega dne na sedežu naročnika, ob predložitvi potrdila, da je znesek za razpisno dokumentacijo plačan, skušal le-to prevzeti. Dejstvo je, da naročnik še dva dni po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS ni imel na razpolago razpisne dokumentacije in je zainteresiranemu ponudniku ni mogel izročiti. Vlagatelj kot dokaz predlaga objavo konkretnega javnega naročila v Uradnem listu RS (pri naročniku), kopijo plačilnega naloga vlagatelja in zaslišanje oseb, zaposlenih pri naročniku.

II.) Naročnik je kršil določilo prvega odstavka 23. člena ZJN-1, saj ni pripravil takšne razpisne dokumentacije, ki bi ponudnikom omogočala pripravo pravilnih ponudb, ne da bi pred tem pridobili ustrezna pojasnila. Glede na postavljeno vprašanje prevzemnika razpisne dokumentacije, ki se je nanašalo na IV točko posebnih opozoril iz navodil ponudnikom, je naročnik z dopisom, št. 3531-18/2003-103, z dne 14.01.2004, prevzemnikom razpisne dokumentacije sporočil, da morajo ponudniki opreme za posamezne sklope šele v času sklenitve pogodbe predložiti potrdilo o vpisu opreme v register medicinskih pripomočkov, kar naj bi pomenilo izpolnitev zakonskega pogoja vpisa v register medicinskih pripomočkov po Zakonu o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99 in 70/00; v nadaljevanju: ZZMP). Vlagatelj navaja določili 99. člena in 101. člena ZZMP, iz katerih naj bi izhajalo, da nikakor ni mogoče ponujati izdelkov, ki ne bi imeli ustreznih, z zakonom predpisanih dovoljenj, zato je takšna naročnikova razlaga ne samo v neskladju z ZZMP, temveč tudi z ZJN-1. Po mnenju vlagatelja naj bi za prodajo medicinskih pripomočkov veljalo, da jih ne moreš ponujati, če niti nimaš dovoljenja, saj ni niti nujno, da ga boš prejel. Dovoljenje moraš imeti v času oddaje ponudbe. Vlagatelj opozarja tudi na določilo 5. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1, po katerem mora naročnik iz postopka izločiti ponudbo ponudnika, če nima veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom.
Vlagatelj dodaja, da bi na podlagi takšne spremenjene razpisne dokumentacije lahko prišlo do favoriziranja morebitnega ponudnika, ki v času javnega razpisa in v času oddaje ponudbe še nima ustrezne registracije in bi lahko nastal položaj, da v primeru, da bi bila ponudba takšnega ponudnika sprejeta, le-ta ne sprožil postopka za ustrezno registracijo, ki je povezana s precejšnjimi stroški, ampak bi to storil samo v primeru, če bi bila njegova ponudba sprejeta. Na ta način bi takšen ponudnik privarčeval precejšnja finančna sredstva, vlagatelj pa se tudi sprašuje, kako bi lahko ponudnik v kratkem času dobil ustrezno registracijo, saj je postopek zahteven in traja približno šest mesecev.
Vlagatelj pripominja, da strokovna komisija v dopisu, z dne 14.01.2004, ni navedla, kateri del, točko, pogoj ali vsebino zahtevanih obrazcev spreminja in v čem je sploh sprememba razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da je naročnik s svojim dopisom spremenil pogoje, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati že ob oddaji ponudbe, zaradi tega pa lahko pride do neskladja med izjavami ponudnikov, ki so del razpisne dokumentacije, in sicer obrazca A 06, obrazca A 07, obrazca C 11 in obrazca oziroma izjave na 76. strani razpisne dokumentacije, z dejanskim in resničnim stanjem. Z izjavo na 76. strani razpisne dokumentacije se ponudnik zavezuje, da je ponujena oprema izdelana skladno z veljavnimi normativi in predpisi. Ponudnik, ki ponujene opreme nima vpisane v register medicinskih pripomočkov, skladno z določili ZZMP v času oddaje ponudbe, take izjave ne more in ne sme podpisati, saj samo potrdilo Urada Republike Slovenije za zdravila zagotavlja, da je ponujena oprema izdelana skladno z veljavnimi normativi in predpisi. V kolikor bi to storil, bi podal lažno izjavo, pogoji in merila pa se v skladu z ZJN-l ne smejo spreminjati.

III.) Naročnik je ločeno od dopisa strokovne komisije, št. 3531-18/2003-103, z dne 14.01.2004, izdal sklep o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila, št. 3531-18/2003-87, z dne 08.01.2004, ter v njem zapisal, da se postopek oddaje javnega naročila za oddajo sklopa 2: Operacijske mize z dodatno opremo in operacijske vozičke (strecherje) - ustavi. Po mnenju vlagatelja je to v nasprotju s predmetom javnega naročila, navedeno pa izhaja tudi iz samega vzorca pogodbe - obrazec B/l razpisne dokumentacije, saj gre za pogodbo po načelu "ključ v roke" in iz rokov za izvedbo javnega naročila, pri čemer so izbrani ponudniki za posamezne sklope vezani na medsebojno terminsko usklajevanje izvedbe pogodbe. Naročnik je v pogodbo zapisal, da bo "za celoten predmet pogodbe", kot je naveden v tč. 1 pogodbe, plačal pogodbeno ceno po načelih "fiksnosti cen" in "ključ v roke", in sicer v skladu s potrjenim finančnim načrtom oziroma po izvršeni pisni končni primopredaji. S sklepom o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila pa je postala razpisna dokumentacija nejasna, saj se je prej nanašala na celoto, ki bi naj predstavljala dokončanje objekta, sedaj pa je javno naročilo v resnici spremenjeno, zmanjšano, dokumentacija pa ostaja ista.
Vlagatelj meni, da je na podlagi sklepa o ustavitvi postopka prišlo do kršitve načela enakopravnosti ponudnikov, saj ZJN-l zahteva, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Prevzemniki razpisne dokumentacije, ki nameravajo ponuditi tudi (ali samo) sklop 2, so do prejema spornega sklepa o ustavitvi postopka že opravili dejanja pridobivanja dokazil za izpolnjevanje pogojev, vključno s pridobivanjem bančnih garancij. Zaradi tega sklepa so ponudniki prišli v neenakopraven položaj, eni so postali v resnici privilegirani, drugi pa deprivilegirani.
Iz obrazložitve spornega sklepa je mogoče razbrati, da je naročnik sam (in ne morebiti po opozorilu katerega od prevzemnikov razpisne dokumentacije) prišel do zaključka, da razpisna dokumentacija ni v skladu z zakonom, čeprav je bila razpisna dokumentacija, proti plačilu, prevzemnikom tudi izročena. Vlagatelj dodaja, da je naročnik po tem, ko so zainteresirani ponudniki razpisno dokumentacijo že prevzeli, ponovno pregledal tehnične specifikacije in ugotovil, da tudi revident projektov opreme svojega dela ni opravil, zato je sklenil, da bo del predmeta oddaje javnega naročila, ki predstavlja zaključeno enoto - dokončanje objekta, ustavil, pri tem pa v nasprotju z zakonom ni spremenil razpisne dokumentacije na ustrezen način, ki bi ponudnikom omogočal oddajo pravilnih ponudb. Vlagatelj navaja, da naročnik sicer lahko ravna po določilih 25. člena in 77. člena ZJN-1, vendar le pod določenimi pogoji, pri tem pa ne sme kršiti temeljnih načel ZJN-1.
Vlagatelj povzema naročnikovo navedbo iz sklepa o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila za 2. sklop, da je po ponovnem pregledu tehničnih specifikacij iz naslova razjasnitve dvoma, ali morebiti niso takšne, da v nasprotju z ZJN-l omejujejo konkurenco med ponudniki, ugotavljal ali obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih morajo biti v operacijskih sobah bolnišnice dobavljene operacijske mize s stebri sidranimi v tla in ne morda kot enakovredne tudi operacijske mize z mobilnimi stebri. Naročnik je še zapisal, da je po seznanitvi s stališči bodočih uporabnikov in s stališči revidenta projektov opreme, katerih del so opisi opreme v razpisni dokumentaciji, ter pridobitvi dodatnega gradiva ugotovil, da obstaja vrsta mobilnih operacijskih miz oziroma miz z mobilnimi stebri, ki zadoščajo potrebam v ginekološkem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Ker naj bi tehnične specifikacije iz razpisne dokumentacije konkurenco ponudnikov takšnih miz izključevale, se je naročnik odločil, da postopek oddaje 2. sklopa predmetnega naročila ustavi, pripravi nove tehnične specifikacije za operacijske mize in objavi nov javni razpis.
Vlagatelj opozarja, da konkurenca ponudnikov z nabavo takšnih miz ne bi bila kršena ter pripominja, da je neresnična ugotovitev naročnika v obrazložitvi sklepa, "da obstaja vrsta mobilnih operacijskih miz", saj je v tehničnem popisu za sklop 2 (stran 9) zahteval en kos OP mize kombinirane ginekološke na fiksnem stebru in en kos OP mize, kombinirane ginekološke na mobilnem stebru. Vlagatelj tako oporeka tudi argumentom naročnika, da je le-ta šele po objavi javnega naročila izvedel, da obstajajo takšne mize, ki imajo s strani naročnika zahtevane lastnosti, kot jih je opisal v razpisni dokumentaciji.
Po vlagateljevem mnenju je navedeni sklep naročnika pravno nedopusten in sam s seboj v nasprotju, saj tudi obrazložitev, ki sledi iz navedenega sklepa, ne ustreza resničnim dejstvom, poleg tega pa tudi nima ustrezne zakonske podlage.

IV.) Dejstva, zaradi katerih vlagatelj meni, da je razpisna dokumentacija za predmetno javno naročilo neprimerna in v nasprotju z zakonodajo in zato onemogoča ocenjevanja ponudb v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJN-l in bo zato moral naročnik ponoviti javni razpis:
1. Naročnikova zahteva, da originali dokumentov ne smejo biti starejši od 15 dni in tudi notarsko overjena kopija ne" V Obrazcu C00, za ugotavljanje izpolnjevanja obveznih pogojev se točka C01. glasi: "Izpis registracije družbe ponudnika pristojnega registrskega sodišča, ki sme biti v originalu izdan največ 15 dni pred dnevom javnega odpiranja ponudb ali kopija izpisa registracije, ki je z originalnim žigom notarja notarsko overjena največ 15 dni pred dnevom javnega odpiranja ponudb (datum izpisa â??â??oziroma datum notarske overitve izpisaâ??â??)".
Iz navedene formulacije izhaja možnost, da bodisi predložite izpis registracije družbe ponudnika pristojnega registrskega sodišča, katerega original ne sme biti izdan več kot 15 dni pred dnevom javnega odpiranja. Obstoji pa še možnost, da predložitve kopije, kjer pa bi se načelno lahko dopustilo, da je kopija izpisa registracije celo starejšega datuma, da pa je le ta overjena s strani notarja manj kot 15 dni pred dnevom javnega odpiranja. Vlagatelj omenja, da je taka zahteva s 15 dnevnim rokom ne samo neobičajna, temveč je tudi diskriminatorna in neskladju s temeljnimi načeli ZJN-l, saj naročnik nima nikakršne pravne podlage in tudi ne utemeljenega razloga za tako zahtevo.
2. Postavlja se tudi vprašanje, ali je lahko več zastopnikov s pooblastili" Razpisna dokumentacija vsebuje v svojih določbah, na 23. strani (pravilno: 22. strani) naslednjo določbo: "Pooblastila 5.1. Vodja izvedbe javnega naročila ne sme svojih nalog in odgovornosti prenašati na druge osebe.". Iz navedenega člena je jasno razvidno, da vodja izvedbe javnega naročila ne sme svojih nalog in odgovornosti prenašati na druge osebe, kar načelno pomeni, da jih sicer lahko pooblasti, da pa le-ti ne smejo opravljati nalog in prevzemati odgovornosti, kar torej pomeni, da je takšno pooblastilo brezpredmetno, saj bo v vsakem primeru moral izvesti vse naloge, ki jih izvaja vodja izvedbe javnega naročila sam.
3. V razpisni dokumentaciji je popolna nedoločenost in nerazumevanje pojmov, kot so pooblaščenec, zastopnik, podpisnik, uradna oseba. Ti pojmi se med seboj prekrivajo, pogosto se na istih dokumentih uporablja različne izraze za iste osebe, itd.. Iz tako pripravljene razpisne dokumentacije ni moč z gotovostjo, ki bi omogočala pripraviti ustrezno razpisno dokumentacijo, presoditi, kdo dela kaj, kdaj se ti pojmi prekrivajo in kakšne so dolžnosti posameznih oseb. Glej na primer stran 3, A 02, A 03, A 07.
Treba je razmejiti določene pojme in kaj kdo dela in kje se lahko le-ti prekrivajo.
4. Reference so določene tako, da ni popolnoma jasno, kdo jih potrdi. Str. 44, C 09: "Ponudnik mora priložiti dokazilo v obliki Referenčnega potrdila (v originalu ali kopiji), ki ga je naročnik podpisal ter žigosal." Isti stavek je ponovljen na strani 54. Tu bi sedaj naročnik lahko bil naročnik dela, ki ga ponudnik navaja kot referenco, lahko pa tudi naročnik tega dela. Ker je ta del razpisne dokumentacije nerazumljiv, bi ga bilo potrebno nujno spremeniti in ga napisati bolj točno, ker kot tak ne omogoča pravilne izpolnitve določb razpisne dokumentacije. Ali pa vsaj podati razlago ob postavljenem vprašanju.
5. Ustrezno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti. Glej predhodna izvajanja.
6. Naročnik je v XXIV. točki Splošnih navodil ponudnikom zapisal, da bo pred podrobnejšim ocenjevanjem ponudb ugotovil tudi, ali ponudba v celoti ustreza tehničnim specifikacijam in tehničnim zahtevam. Iz tega pa ni jasno, ali odstopanje ponudbe od tehničnih specifikacij in tehničnih zahtev pomeni, da bo ponudba kot nepravilna zavrnjena oziroma izločena iz nadaljnjega postopka. V XXVIII. točki splošnih navodil ponudnikom je naročnik namreč zapisal, da bo izbral ponudbo tistega ponudnika, ki ustreza vsem zahtevanim merilom in ki je ponudil najnižjo primerljivo ceno. Glede na to, da je kot edino merilo za izbor najustreznejšega ponudnika določena samo najnižja cena ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, je odgovor na postavljeno vprašanje bistvenega pomena, saj prevzemnik razpisne dokumentacije meni, da je izpolnjevanje tehničnih specifikacij pogoj v tem javnem razpisu. Iz navedenega torej ni razvidno, kakšen status imajo navedeni elementi v skladu z določbami ZJN-1.
7. Tudi ni popolnoma jasno, ali mora imeti ponudnik vse certifikate že ob predložitvi ponudbe ali pa morebiti lahko tudi kasneje.
8. Popolnoma nerazumljiv in dvoumen je tretji odstavek A 00, na strani 2 razpisne dokumentacije, ki pravi: "Če je iz tehničnih razlogov posamezen obrazec izdelan oziroma izpolnjen drugače, mora besedilo v celoti ustrezati zahtevam naročnika, kar pomeni, da mora biti besedilo obrazca istovetno besedilu na predpisanem obrazcu, predpisani obrazec pa mora biti predložen izvirniku.". To je v nasprotju z drugim odstavkom, na istem dokumentu, ki pa določa: "Obrazci iz te razpisne dokumentacije morajo biti izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku." Ta dva odstavka se med seboj izključujeta in postavljata dvom, kaj se sedaj sme in kaj ne. Razpisna dokumentacija mora biti namreč popolnoma nedvoumna.
9. Četrti odstavek na A 00, str. 2 je nejasen. Vrstni red mora namreč biti skladen vrstnemu redu, ki je razviden iz vsebine razpisne dokumentacije. Ali je to vrstni red, kot je razviden iz kazala, ali pa je vsebinski vrstni red, razumeti v skladu z vsebino ZJN-1 ali pa morebiti vsebino razpisne dokumentacije. Podobno velja za naslednji odstavek.
10. A 02. Pooblastilo za sodelovanje pri javnem odpiranju ponudb. Naročnik je izdelal obrazec s katerim ponudnik pooblasti pooblaščenca. Naročnik je določil vsebino in razmerja pooblastilnega razmerja, za kar nima nikakršne zakonske podlage in kar tudi posega v svobodno tržno gospodarstvo in avtonomno delovanje pravnih in fizičnih oseb na tržišču.
11. A 03. Pooblastilo zakonitega zastopnika ponudnika za podpis ponudbe v imenu ponudnika. V tem pooblastilu je naročnik posegel v kogentne določbe Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 s spremembami; v nadaljevanju: ZGD) in v avtonomnost ponudnika, za kar nima nikakršne zakonske podlage.
12. A 04, točka III. Ni jasno razvidno katere so tiste dejavnosti, za katere je potrebno biti registriran, poleg tega pa tudi ni jasno, katera so vsa tista dovoljenja, ki jih želi imeti naročnik.
13. A 04, točka IV.: "Ponudniki morajo biti tržno naravnane pravne osebe, različne od naročnika in ne smejo biti del državnega aparata. Biti morajo finančno samostojni in avtonomni v vodenju." Vlagatelj opozarja, da za take pogoje naročnik nima nikakršne zakonske podlage, vsaj za večji del zapisanega.
Ibidem, drugi odstavek. Naročnik ni upošteval določb ZJN-1.
14. V. točka: ni v skladu z določbami ZJN-1.
Točka a ni razumljiva saj dopušča različne interpretacije.
Točka b. Naročnik nima nikakršne zakonske podlage za tako zahtevo.
Točka d. Vlagatelj opozarja, da ni v skladu z določbami ZJN-1.
15. V. točka 7 stran. Ni v skladu z določbami ZJN-1. Prvi stavek dopušča zelo dobre možnosti za možne oblike diskriminacije.
16. VI. točka, tretji odstavek: ni jasno kako se bo naročnik odločil, kar omogoča diskriminatorno ravnanje in nespoštovanje konkurenčnih pravil.
17. IX. točka: Ni jasno ali to pomeni, da bo moral ponudnik kaj plačati naročniku.
18. X. točka: "da avtor postavljenega vprašanja ne bo viden.". Naročnik za tako določbo nima zakonske podlage.
19. XI. točka: drugi odstavek: roki se ne skladajo. 5 dni do oddaje ponudb in 6 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb odgovori.
20. XIII. točka, zadnji odstavek: ni jasno ali je davek vključen. Poleg tega je iz več definicij cene in kaj je vključeno, na večih mestih v razpisni dokumentaciji, sedaj popolnoma nejasno kaj je cena in kaj vključuje.
21. XV. točka: Drugi odstavek, drugi stavek: ali to lahko predloži ločeno. Možnost za morebitne napake.
22. Stran 9, a točka: ali to velja v vsakem primeru, četudi gre za najslabšo ponudbo. Ni jasno razvidno, kaj sedaj velja.
23. XVI. točka: ni določeno kaj je neizbrisljiva pisava. Zaradi navedenega ni mogoče pripraviti ustrezne ponudbe. Glej tudi obrazce za podpis.
24. XX. točka, stran 10. Ni jasno ali da v celoti spet celo ponudbo, ali zgolj en list s spremembo.
25. XXVI. člen je popolnoma nejasen in nerazumljiv in dopušča zelo različne interpretacije, ki so v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-1 in ostalimi določbami ZJN-1.
26. XXX. člen. Je v nasprotju z določbami ZRPJN in neustrezno obravnava kdo ima aktivno legitimacijo.
27. XXXI. točka. Vprašanje je od kod ta pravica. Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001; v nadaljevanju: OZ) in ZJN-1 namreč določata zelo natančno navedeno področje in je zato tako ravnanje naročnika v nasprotju s sprejeto zakonodajo.
28. A 05, 1 točka. Je nerazumljiva, saj dopušča v povezavi s ostalimi deli razpisne dokumentacije različne interpretacije.
29. A 05, točka 2. Predhodno je bilo zapisano 90 dni, tu pa 120 dni.
30. A 06: govori o vseh stroških izpolnitve naročila, ki da so pokriti v ponudbeni ceni. Ta del je v nasprotju z ostalimi določili določanja cene in zatorej le te ni mogoče nedvoumno definirati.
31. B. Splošni pogoji pogodbe, stran 19 in naprej. Definicije določa delno že ZJN-1 in ZRPJN in OZ in jih naročnik ne more spreminjati.
32. Stran 22 (pravilno: stran 21), 2.3 točka: ni čisto razumljivo kdaj in kako uporabiš navedene določbe.
33. točka 23: Od kod naročniku možnost določanja takega razreševanja sporov, glede na to, da je proračunski uporabnik.
34. Stran 36 (pravilno: stran 35), točka 1.6 in ostale: predmet pogodbe ni določen oziroma natančno določljiv v skladu z določbami OZ.
35. C 05: ni jasno kaj se zgodi če ga ne predložiš, glede na kasnejše odgovore naročnika.
36. Obrazci D. Kakšna je razlika med obrazcem in vzorcem. Ali samo v imenu ali je vsebinska.
37. E 01, za tako urejanje naročnik nima zakonske podlage, saj navedena razmerja ureja že OZ.

Zaradi vsega navedenega je razpisna dokumentacija po vlagateljevem mnenju nerazumljiva in ne omogoča izdelave pravilne ponudbe, poleg tega pa je v nasprotju s kogentnimi določbami ZJN-l, ZRPJN, OZ.

Na podlagi navedenega vlagatelj zahteva, da naročnik razveljavi sklep, št. 3531-18/2003-87, z dne 08.01.2004 in izvede postopek oddaje javnega naročila, ter odda javno naročilo ponudniku, ki bo izbran v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Podrejeno vlagatelj zahteva, da naročnik spremeni razpisno dokumentacijo tako, da bodo ponudniki na njeni osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo, kot to zahteva prvi odstavek 23. člena ZJN-1, oziroma da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti za vse sklope.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, in sicer: takso v višini 100.000,00 SIT, stroške odvetnika v skladu z odvetniško tarifo v višini 3000 odvetniških točk za pripravo revizijskega zahtevka, materialne stroške odvetnika v skladu z odvetniško tarifo. V primeru, da se bo naročnik odločil, da ne more oceniti ponudb, pa vlagatelj zahteva še povrnitev stroškov v skladu s 25. členom ZJN-1 in sicer: 100 delovnih ur v višini 350.000,00 SIT, poštne stroške in znesek za razpisno dokumentacijo.

Naročnik je s sklepom, št. 3531-18/2003-115, z dne 28.01.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da mora naročnik pri oddaji javnih naročil ravnati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-l in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih je za oddajo konkretnega javnega naročila postavil sam v razpisno dokumentacijo, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik zatrjuje, da ni res kar trdi vlagatelj, da še dva dni po objavi javnega razpisa ni imel pripravljene razpisne dokumentacije in je morebitnim zainteresiranim ponudnikom ni mogel izročiti. Iz evidence prevzemnih razpisnih dokumentacij, ki jih vodi naročnik, je razvidno, da je vlagatelj vplačal zahtevani znesek za razpisno dokumentacijo in jo osebno (ne po pošti) prevzel dne 08.01.2004.
Naročnik nadalje ugotavlja, da je v skladu z zakonom pripravil takšno razpisno dokumentacijo, da ponudniki na njeni osnovi lahko pripravijo pravilno ponudbo. Tako ne drži vlagateljeva navedba, "da strokovna komisija ne v dopisu z dne 14.01.2004 in ne v dopisu z dne 08.01.2004 ni navedla kateri del, točko, pogoj ali vsebino zahtevanih obrazcev spreminja in v čem je sploh sprememba razpisne dokumentacije". Naročnik pojasnjuje, da razpisna dokumentacija ni samo prvotno izročena dokumentacija, ampak tudi dodatno naknadno poslana pojasnila ponudnikom. Določila razpisne dokumentacije so za ponudnike obveznost, ki ji morajo slediti v skladu s prvim odstavkom 9. člena Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97, 84/99), ki določa: "Ponudbena dokumentacija mora vsebovati vse elemente, ki so zahtevani v navodilih ponudnikom v razpisni dokumentaciji in v dodatno naknadno poslanih pojasnilih ponudnikom.". Naročnik je torej v predmetnem postopku jasno in nedvoumno, v skladu z načelom enakopravnosti vsem zainteresiranim ponudnikom, pojasnil, da mora ponudnik opreme za sklope št. 1, 2, 3, 4, 5 in 6 v ponudbi predložiti potrdilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov. Ker gre pri tem pojasnilu lahko in edino le za poglavje C 05, za katerim je predpisal predložitev potrdila Urada RS za zdravila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, naročnik ni navajal številke strani razpisne dokumentacije, ker je štel, da je z dopisom, št. 3531-18/2003-89, z dne 08.01.2004, natančno navedel, v čem se spreminja razpisna dokumentacija.
V odgovorih na vprašanja ponudnikom, št. 3531-18/2003-103, z dne 14.01.2004, pa je naročnik v odgovoru na "3. vprašanje" pojasnil, da "ponujena oprema, če gre za medicinsko opremo mora biti v času oddaje ponudbe vpisana v register medicinskih pripomočkov, prav tako...". Torej, navedeno pojasnilo je že šteti za del razpisne dokumentacije in ta del je naročnik v pojasnilih na vprašanja ponudnikov, št. 3531-18/2003-103, z dne 14.01.2004, v 1. točki spremenil tako, da se pojasnilo glasi: "mora ponujena oprema, če gre za medicinsko opremo, biti vpisana v register medicinskih pripomočkov v času sklenitve pogodbe, ...". Navedeno pojasnilo v ničemer ne posega v izjavo na strani 74, kot to navaja revident, saj se ponudnik s podpisom te izjave ne zavezuje, da ima opremo že registrirano skladno z določili ZZMP, temveč ga zavezuje le v tem, da ponuja opremo, ki izpolnjuje tehnične lastnosti, ki jih oprema mora imeti, v skladu z namenom uporabe.
Naročnik še dodaja, da je v skladu z zakonom razpisno dokumentacijo ustrezno dopolnjeval in pojasnjeval, ni pa spreminjal meril, kar mu poskuša prikazati vlagatelj.
Naročnik je s sklepom o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila, št. 3531-18/2003-87, z dne 08.01.2004, ustavil oddajo javnega naročila za 2. sklop. To pravico daje ZJN-1 naročnikom ves čas postopka. Naročnik je namreč razdelil javno naročilo na smiselno zaključene celote - sklope zato, da bi zagotovil večjo konkurenco ponudnikov in s tem dosegel nižjo pogodbeno ceno, skladno s prvim odstavkom 26. člena ZJN-l. V skladu z navedenim je tudi pripravljena razpisna dokumentacija, ki omogoča ločeno oddajanje sklopov, tako da ponudniki lahko podajo ponudbo na en sklop, več sklopov ali za vse sklope; s tem v zvezi je tudi šteti, da če en sklop odpade, odpade tudi njegov celotni tehnični del razpisne dokumentacije. Vlagatelj pravilno navaja, da je naročnik že v prvotni razpisni dokumentaciji, v tehničnem popisu za 2. sklop zahteval 1 kos OP miz kombinirane ginekološke na fiksnem stebru za operacijsko dvorano in 2 kosa OP mize kombinirane ginekološke na mobilnem stebru za mali operacijski dvorani. Vendar pa naročnik pri izdelavi osnovnega tehničnega popisa ni bil seznanjen z dejstvom, da obstajajo mobilne operacijske mize, ki izpolnjujejo vse funkcionalne zahteve kot fiksne operacijske mize. Naročnik se je tako odločil, da razširi konkurenco tudi na dobavitelje mobilnih operacijskih miz; ker s tem spreminja predmet javnega naročila za 2. sklop, je za ta sklop moral postopek ustaviti. Če naročnik ne bi tako ravnal, bi zavestno kršil določbe razpisne dokumentacije pod A 04 XI. točka, ki v prvem odstavku določa: "Naročnik lahko spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo, vendar ne sme spremeniti predmeta javnega naročila" in temeljni načeli pravil javnega naročanja, to je načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Vsaka druga razlaga ne more ovreči zakonite pravice naročnika, da izvede nov postopek povsem neodvisno od pogojev in vsebine prejšnje razpisne dokumentacije.
Naročnik nazadnje še ugotavlja, da ima vlagatelj šele sedaj, kot navaja v zahtevku za revizijo, več vprašanj na določila razpisne dokumentacije. Ponudnik navedenih vprašanj v zakonsko postavljenem roku, pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, kot to določa tretji odstavek 25. člena ZJN-l, ni poslal, torej mu je bila razpisna dokumentacija v vsem ostalem, česar ni postavil kot vprašanje ali prošnjo za pojasnilo, razumljiva. Glede na dejstvo, da tovrstnih vprašanj v zakonskem roku ni postavil nobeden od ostalih ponudnikov, saj bi naročnik nanje moral odgovoriti in bi pojasnilo prejel tudi vlagatelj zahtevka, pomeni, da je bila v navedenih delih razpisna dokumentacija jasna.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.01.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki naj zahtevku za revizijo v celoti ugodi.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 3531-18/2003-117, z dne 04.02.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-24/04-23-280, z dne 12.02.2004, odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN iz naslednjih razlogov.

V skladu z določili ZRPJN (12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik. V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik odločitve o zahtevku za revizijo (sklep, št. 3531-18/2003-116, z dne 28.01.2004) ni v celoti obrazložil, saj več bistvenih vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo sploh ni meritorno obravnaval. Naročnik tako npr. sploh ni obravnaval vlagateljevih navedb pod točko IV. v zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije.

ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. Uvodoma je Državna revizijska komisija izpostavila formalno razzlogovanje takšnega stališča, ki izhaja iz subsidiarne uporabe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP). V petem odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.". Odločitev o zahtevku za revizijo pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP); vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, poleg iz vsebinskih (narava pravnega varstva po ZRPJN), glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, tudi iz formalnih razlogov, ni mogoče slediti.

Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme le na podlagi razlogov za naročnikovo odločitev. Če bi namreč sledili naročnikovemu ravnanju z zahtevkom za revizijo v obravnavanem primeru, ne bi potrebovali norme prvega odstavka 17. člena ZRPJN, po kateri je pač od vlagatelja odvisno ali bo nadaljeval postopek.

Državna revizijska komisija je nadalje ugotovila, da v predmetnem revizijskem postopku tudi ni šlo za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije pred (formalno pravilno obrazloženo) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo. V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je namreč med drugim določeno, da če naročnik ne sprejme svoje odločitve o zahtevku za revizijo v roku 15 dni od prejema le-tega, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.

Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon ne določata drugače.". Kadar zainteresirani ponudnik meni, da je naročnik posamezno določilo razpisne dokumentacije oblikoval v nasprotju z določili ZJN-1, lahko v skladu z 9. členom ZRPJN svoj pravni položaj zavaruje z vložitvijo zahtevka za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegove trditve izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonite določbe razpisne dokumentacije, pri čemer zahteva za dodatna pojasnila po tretjem odstavku 25. člena ZJN-1 ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo iz tega razloga.

Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik (odločitev o zahtevku za revizijo mora obrazložiti), postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija odstopila predmetni zahtevek za revizijo v odločanje naročniku.

Naročnik je s sklepom, št. 3531-18/2003-120, z dne 18.02.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da mora naročnik pri oddaji javnih naročil ravnati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-l in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih je za oddajo konkretnega javnega naročila postavil sam v razpisno dokumentacijo, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik zatrjuje, da ni res kar trdi vlagatelj, da še dva dni po objavi javnega razpisa ni imel pripravljene razpisne dokumentacije, zaradi česar je morebitnim zainteresiranim ponudnikom ni mogel izročiti. Iz evidence prevzetih razpisnih dokumentacij, ki jih vodi naročnik, je razvidno, da je vlagatelj vplačal zahtevani znesek za razpisno dokumentacijo in jo osebno (ne po pošti) prevzel dne 08.01.2004.
Naročnik nadalje ugotavlja, da je v skladu z zakonom pripravil takšno razpisno dokumentacijo, da ponudniki na njeni osnovi lahko pripravijo pravilno ponudbo. Tako ne drži vlagateljeva navedba, "da strokovna komisija ne v dopisu z dne 14.01.2004 in ne v dopisu z dne 08.01.2004 ni navedla kateri del, točko, pogoj ali vsebino zahtevanih obrazcev spreminja in v čem je sploh sprememba razpisne dokumentacije". Naročnik pojasnjuje, da razpisna dokumentacija ni samo prvotno izročena dokumentacija, ampak tudi dodatno naknadno poslana pojasnila ponudnikom. Določila razpisne dokumentacije so za ponudnike obveznost, ki ji morajo slediti v skladu s prvim odstavkom 9. člena Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97 , 63/97 , 84/99), ki določa: "Ponudbena dokumentacija mora vsebovati vse elemente, ki so zahtevani v navodilih ponudnikom v razpisni dokumentaciji in v dodatno naknadno poslanih pojasnilih ponudnikom.". Naročnik je torej v predmetnem postopku jasno in nedvoumno, v skladu z načelom enakopravnosti vsem zainteresiranim ponudnikom, pojasnil, da mora ponudnik opreme za sklope št. 1, 2, 3, 4, 5 in 6 v ponudbi predložiti potrdilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov. Ker gre pri tem pojasnilu lahko in edino le za poglavje C 05, za katerim je predpisal predložitev potrdila Urada RS za zdravila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, naročnik ni navajal številke strani razpisne dokumentacije, ker je štel, da je z dopisom, št. 3531-18/2003-89, z dne 08.01.2004, natančno navedel, v čem se spreminja razpisna dokumentacija.
V odgovorih na vprašanja ponudnikom, št. 3531-18/2003-103, z dne 14.01.2004, pa je naročnik v odgovoru na 3. vprašanje pojasnil, da "ponujena oprema, če gre za medicinsko opremo mora biti v času oddaje ponudbe vpisana v register medicinskih pripomočkov, prav tako...". Torej, navedeno pojasnilo je že šteti za del razpisne dokumentacije in ta del je naročnik v pojasnilih na vprašanja ponudnikov, št. 3531-18/2003-103, z dne 14.01.2004, v 1. točki spremenil tako, da se pojasnilo glasi "mora ponujena oprema, če gre za medicinsko opremo, biti vpisana v register medicinskih pripomočkov v času sklenitve pogodbe, ...". Navedeno pojasnilo v ničemer ne posega v izjavo na strani 74, kot to navaja revident, saj se ponudnik s podpisom te izjave ne zavezuje, da ima opremo že registrirano skladno z določili ZZMP, temveč ga zavezuje le v tem, da ponuja opremo, ki izpolnjuje tehnične lastnosti, ki jih oprema mora imeti, v skladu z namenom uporabe.
Naročnik še dodaja, da je v skladu z zakonom razpisno dokumentacijo ustrezno dopolnjeval in pojasnjeval, ni pa spreminjal meril, kar mu poskuša prikazati vlagatelj.
Naročnik je s sklepom o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila, št. 3531-18/2003-87, z dne 08.01.2004, ustavil oddajo javnega naročila za sklop II. To pravico daje ZJN-1 naročnikom ves čas postopka. Naročnik je namreč razdelil javno naročilo na smiselno zaključene celote - sklope zato, da bi zagotovil večjo konkurenco ponudnikov in s tem dosegel nižjo pogodbeno ceno, skladno s prvim odstavkom 26. člena ZJN-l. V skladu z navedenim je tudi pripravljena razpisna dokumentacija, ki omogoča ločeno oddajanje sklopov, tako da ponudniki lahko podajo ponudbo na en sklop, več sklopov ali za vse sklope; s tem v zvezi je tudi šteti, da če en sklop odpade, odpade tudi njegov celotni tehnični del razpisne dokumentacije. Vlagatelj pravilno navaja, da je naročnik že v prvotni razpisni dokumentaciji, v tehničnem popisu za sklop II. zahteval 1 kos OP miz kombinirane ginekološke na fiksnem stebru za operacijsko dvorano in 2 kosa OP mize kombinirane ginekološke na mobilnem stebru za mali operacijski dvorani. Vendar pa naročnik pri izdelavi osnovnega tehničnega popisa ni bil seznanjen z dejstvom, da obstajajo mobilne operacijske mize, ki izpolnjujejo vse funkcionalne zahteve kot fiksne operacijske mize. Naročnik se je tako odločil, da razširi konkurenco tudi na dobavitelje mobilnih operacijskih miz; ker s tem spreminja predmet javnega naročila za sklop II, je za ta sklop moral postopek ustaviti. Če naročnik ne bi tako ravnal, bi zavestno kršil določbe razpisne dokumentacije pod A 04 XI. točka, ki v prvem odstavku določa: "Naročnik lahko spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo, vendar ne sme spremeniti predmeta javnega naročila" in temeljni načeli pravil javnega naročanja, to je načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Vsaka druga razlaga ne more ovreči zakonite pravice naročnika, da izvede nov postopek povsem neodvisno od pogojev in vsebine prejšnje razpisne dokumentacije.
Naročnik nadalje še ugotavlja, da ima vlagatelj šele sedaj, kot navaja v zahtevku za revizijo, več vprašanj na določila razpisne dokumentacije. Ponudnik navedenih vprašanj v zakonsko postavljenem roku, pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, kot to določa tretji odstavek 25. člena ZJN-l, ni poslal, torej mu je bila razpisna dokumentacija v vsem ostalem, česar ni postavil kot vprašanje ali prošnjo za pojasnilo, razumljiva. Glede na dejstvo, da tovrstnih vprašanj v zakonskem roku ni postavil nobeden od ostalih ponudnikov, saj bi naročnik nanje moral odgovoriti in bi pojasnilo prejel tudi vlagatelj zahtevka, pomeni, da je bila v navedenih delih razpisna dokumentacija razumljiva.

Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje tudi, po vlagateljevem mnenju sporna določila razpisne dokumentacije, in sicer:
1. Naročnik v obrazcu C00 zahteva, da ponudnik predloži izpis registracije družbe, katere original ne sme biti izdan več kot 15 dni pred javnim odpiranjem ponudb. Navedba roka je smiselna, saj mora naročnik preveriti pravni status družbe v času oddaje ponudb in ne v času ustanovitve firme.
2. Določba v razpisni dokumentaciji "vodja izvedbe javnega naročila ne sme svojih nalog in odgovornosti prenašati na druge osebe" pomeni, da vodja odgovarja v celoti za svoje delo samostojno in neomejeno.
3. Razlaga pojmov kot so: pooblaščenec - oseba, ki je pooblaščena s strani ponudnika, da ga zastopa pri dejanjih v zvezi s ponudbo in se izkaže s pisnim pooblastilom, zastopnik - oseba, ki zastopa ponudnika, podpisnik - oseba, ki podpiše dokumente, uradna oseba - oseba, ki je z zakonom oziroma drugim pravnim aktom pooblaščena, da vodi posamezni postopek javnopravne osebe.
4. Obrazec C09 je popolnoma jasen in nedvoumen: naročnik je pravna oseba, ki je naročil določeno opremo in to svoje ravnanje potrdi s svojim podpisom in žigom.
5. Ustrezno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti pomeni, da mora ponudnik predložiti dovoljenje oziroma izpisek iz sodne, upravne ali druge ustrezne evidence, ki ga izda pristojni organ.
6. Tehnične specifikacije so obvezni in sestavni del razpisne dokumentacije. Odstopanja od tehničnih specifikacij pomenijo zavrnitev ponudbe kot nepravilne.
7. Ponudnik mora imeti vse certifikate že ob predložitvi ponudbe.
8. Naročnik v obrazcu C 00 dovoljuje ponudniku, da lahko posamezni obrazec predloži v "neizvirniku" zaradi tehnične neizvedljivosti, vendar original obrazec mora biti poleg te listine predložen v izvirniku (npr. bančne garancije in podobno).
9. Ponudbena dokumentacija mora biti sestavljena oziroma zložena po vrstnem redu navedenem v vsebini razpisne dokumentacije; torej ponudnik odda svojo dokumentacijo v takšnem vrstnem redu kot je prejel razpisno dokumentacijo (razdelek A, B, C, D in E).
10. Ponudnik lahko izpolni obrazec A 02 ali pa tudi ne, ker to ne vpliva na veljavnost ponudbe, hkrati pa lahko ponudnik predloži katerokoli pooblastilo, ki bo izkazovalo potrebne podatke za sodelovanje pooblaščene osebe oziroma zakonitega zastopnika pri odpiranju ponudb.
11. V obrazcu A 03 ni določene vsebine, zato naročnik ni posegel v kakršnekoli pravice, temveč samo omogočil ponudniku, da lahko predloži predlagano pooblastilo; na samo veljavnost ponudbe ta obrazec nima vpliva.
12. V točki III. naročnik povzema določbe ZJN-1 in nalaga ponudniku, da predloži veljavno registracijo za dejavnost, ki jo opravlja oziroma za dejavnost, ki jo bo na podlagi ponudbe hotel opraviti, oziroma vsa ostala dovoljenja, ki jih potrebuje ponudnik za izvedbo ponujenih storitev.
13. Naročnik je v skladu s splošnim načelom ZJN-1 določil splošni opis ponudnika, ki ne sme sodelovati z naročnikom ter mora biti finančno samostojen in avtonomen v odločanju.
14. Točka V. je v skladu z določbo 47. člena ZJN-1. Točka a. določa, da mora vsak ponudnik oziroma partner v skupnem poslu predložiti vse dokumente tako kot ponudnik. Točka b. ima pravno podlago v 47. členu ZJN-1. Točka d. ima prav tako pravno podlago v 47. členu ZJN-1, saj je se zahteva od vsakega partnerja v skupnem poslu vsa dokazila, ki se zahtevajo od ponudnika, torej bo ponudba nepravilna, če bo eden od ponudnikov predložil neustrezno dokazilo.
15. Celotna točka ima v 47. členu ZJN-1 ustrezno podlago in jo v celoti povzema, zato ne dopušča možnosti diskriminacije.
16. Točka VI. razpisne dokumentacije, tretji odstavek predstavlja opozorilo ponudnikom pred nespoštovanjem konkurenčnih pravil. Naročnik bi v primeru neenakopravnega položaja ponudnikov ravnal v skladu s konkurenčnimi pravili.
17. IX. točka razpisne dokumentacije jasno določa, da so vsi stroški priprave ponudbene dokumentacije stroški ponudnika, ogled lokacije pa bo naročnik omogočil, vendar ne bo plačal ponudniku stroške, ki jih bo imel ponudnik zaradi ogleda. Tako je jasno, da ponudniku ni potrebno plačati nobenih stroškov naročniku.
18. Točka X. razpisne dokumentacije ima pravno podlago v 8. členu ZJN-1.
19. Točka XI. povzema določbo 4. točke 25. člena ZJN-1; spremembe in dopolnitve morajo biti posredovane vsem ponudnikom vsaj 6 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, določenem v javnem razpisu, v nasprotnem primeru se mora podaljšati rok za predložitev ponudb. Slednje določa tretji odstavek XI. točke razpisne dokumentacije.
20. Točka XIII. razpisne dokumentacije točno razlaga definicijo cene in točno določa način priprave pravilne ponudbe. Končna ponudbena cena mora vsebovati tudi vse davke.
21. Točka XV. razpisne dokumentacije je popolnoma jasna in nedvoumna ter ne dopušča možnosti za napake. Jasno določa, da mora ponudba vsebovati ustrezno garancijo za resnost ponudbe, ki mora biti veljavna vsaj 30 dni po preteku veljavnosti ponudbe, prenehala pa bo veljati s potekom veljavnosti ali po podpisu pogodbe in predložitvi zavarovanja za dobro izvedbo posla.
22. Stran 9, točka a; gre za primer, ko izbrani ponudnik umakne ponudbo.
23. Točka XVI: neizbrisljiva pisava je pisava s kemičnim svinčnikom ali podobnim pisalom, ki se ne izbriše s pripomočkom za brisanje.
24. Točka XX. določa, da mora pri spremembi ponudnik predložiti dokumentacijo, obrazec ali izjavo, ki jo spreminja, ta pa mora biti žigosan in podpisan s strani pooblaščene osebe ponudnika oziroma pri spremembi cene, mora ponudnik predložiti spremenjen obrazec A 07 in spremenjen obrazec E 05.
25. Točka XXVI. je v celoti v skladu z določbami ZJN-1, ki določajo, da mora naročnik zavrniti ponudbe, ki ne izpolnjujejo obveznih pogojev po 41. členu ZJN-1 ter tako uskladi računske napake v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1.
26. Točka XXX. razpisne dokumentacije določa, da ima vsak ponudnik, ki je sodeloval v postopku oddaje javnega naročila, pravico do vložitve zahtevka za revizijo. Naročnik v tej določbi ne prepoveduje oziroma ne omejuje aktivne legitimacije v skladu z 9. členom ZRPJN, temveč obvešča ponudnike, ki so prejeli to razpisno dokumentacijo, o njihovih pravicah.
27. Točka XXXI. določa, da lahko naročnik prekliče javni razpis in zavrne vse ponudbe, kar izhaja iz drugega odstavka 25. člena ZJN-1, ki določa, da lahko po poteku roka za oddajo ponudb naročnik postopek oddaje javnega naročila konča in ponovi javni razpis.
28. Točka 1 obrazca A 05 je samo pojasnilo ponudnikom, da lahko podajo ponudbo samo za celoten sklop.
29. Točka 2 obrazca A 05 določa, da mora biti rok veljavnosti ponudbe najmanj 120 dni in tudi predhodno je bilo zapisano 120 dni.
30. Obrazec A 06 je nedvoumen, saj ponudbena cena zajema vse stroške, davke in popuste.
31. B. splošni pogoji, ki jih določa naročnik niso v nasprotju s kogentnimi določbami naštetih zakonov.
32. Točka 2.3. na strani 21 se razlaga kot piše: po prednostnem vrstnem redu.
33. Za postopke po ZJN-1 se subsidiarno uporabljajo določbe ZPP, ki ureja v svojih določbah postopek arbitraže.
34. Stran 36, točka 1.6: predmet pogodbe je dovolj natančno določen, gre za pogodbeno določilo ključ v roke v skladu z OZ.
35. C 05 je potrebno predložiti v času sklenitve pogodbe.
36. Obrazci D: razlika je vsebinska; obrazec mora ponudnik izpolniti, parafirati in žigosati v ponudbeni dokumentaciji; vzorec kot na primer vzorec pogodbe pa se fizično sklene ločeno od vzorca v ponudbeni dokumentaciji (saj pogodba ni podpisana s strani naročnika, čeprav se po obligacijsko-pravni teoriji šteje, da je pogodba sklenjena s trenutkom sprejema ponudbe); vzorec pa mora biti v skladu z Odredbo o obvezni vsebini razpisne dokumentacije tudi izpolnjen, parafiran in žigosan.
37. E 01 povzema določbe 47. člena ZJN-1.

Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 27.02.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj dodatno navaja, da naročnik ni odločil o vseh njegovih navedbah v zahtevku za revizijo ter da ni odgovarjal na vprašanja, ki so bila zastavljena. Vlagatelj tudi ponovno navaja tiste točke razpisne dokumentacije, za katere meni, da so nerazumljive ter argumente za svoje stališče, da mora fizična ali pravna oseba, ki opravlja dejavnost prometa na debelo z medicinskimi pripomočki, svojo dejavnost predhodno registrirati pri pristojnem organu.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 3531-18/2003-122, z dne 02.03.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Dne 17.03.2004 je Državna revizijska komisija, na podlagi drugega odstavka 20. člena ZRPJN sprejela sklep o podaljšanju roka za odločitev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je tudi dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Glede vlagateljeve navedbe, da naročnik še dva dni po objavi javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije ni imel na razpolago razpisne dokumentacije, saj je dne 08.12.2003 ni mogel izročiti zainteresiranemu ponudniku, kar predstavlja kršitev prvega odstavka 24. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da navedeni člen ZJN-1 v prvem odstavku določa: "Naročnik mora na dan objave javnega razpisa omogočiti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva. Naročnik sme zaračunati samo stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije. Razpisno dokumentacijo na zahtevo izroči osebno, po pošti, telefaksu ali elektronski pošti, če je tak način dostave možen. Naročnik v odprtem postopku ne sme omejevati roka, do katerega lahko ponudniki zahtevajo razpisno dokumentacijo.". Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je bil javni razpis za predmetno javno naročilo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 119-120/2003, z dne 05.12.2003. Iz vlagateljevega potrdila o izvršenem plačilu, z dne 08.12.2003, pa izhaja, da je ta dne 08.12.2003 preko svoje banke izvršil plačilo za razpisno dokumentacijo v znesku 15.000,00 SIT. Iz podpisanega potrdila o prevzemu pa je razvidno, da je dne 08.12.2003 predstavnik vlagatelja po predloženem potrdilu o plačilu osebno prevzel razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva navedba, da dne 08.12.2003 po predložitvi potrdila o izvršenem plačilu ni mogel dvigniti razpisne dokumentacije, neutemeljena.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na zahtevo razpisne dokumentacije za predložitev dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v obrazcu C 05. "Dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti" opredelil zahtevo: "Ponudniki morajo za tem listom priložiti potrdilo Urada RS za zdravila pri ministrstvu za zdravje, o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov - promet z medicinskimi pripomočki, ki mora biti v originalu ali v kopiji, ki je z originalnim žigom notarja notarsko overjena in ni starejši od 30 dni pred javnim odpiranjem ponudb.
Potrdilo morajo predložiti ponudniki, ki ponujajo opremo za naslednje sklope: od 1 (ena) do 5 (pet).".
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v dopisu, št. 3531-18/2003, z dne 14.01.2004, s katerim je ponudnikom posredoval odgovore na postavljena vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo, v odgovoru na zastavljeno vprašanje, ali se lahko za izvedbo predmetnega javnega naročila poteguje tudi ponudnik, ki ponuja opremo, ki v času oddaje ponudbe ni vpisana v register medicinskih pripomočkov, navedel: "V skladu z veljavno pravno ureditvijo so lahko v prometu samo tisti medicinski pripomočki, ki so vpisani v register medicinskih pripomočkov, iz česar izhaja, da mora biti medicinski pripomoček vpisan v register v trenutku, ko je dan v promet, razen medicinskih pripomočkov, ki so namenjeni kliničnemu preizkušanju ali izdelani po naročilu za posameznega bolnika. V skladu z definicijo iz določbe pod točko h) drugega odstavka 1. člena Pravilnika o medicinskih pripomočkih (Ur.l. RS, št. 71/03) je dajanje v promet prvič odplačna ali brezplačna dobava medicinskega pripomočka v Republiki Sloveniji z namenom distribucije in/ali uporabe, razen medicinskih pripomočkov, namenjenih kliničnemu preskušanju, ne glede na to, ali je medicinski pripomoček nov ali obnovljen. V kolikor je medicinski pripomoček uvožen, se šteje, da je dan v promet v trenutku, ko je ocarinjen. Iz navedenega izhaja, da lahko ponudnik ponudi opremo tudi v primeru, če konkretno ponujena oprema v času oddaje ponudbe ni vpisana v register medicinskih pripomočkov. V konkretnem primeru pa naročnik zahteva, da je zaradi uskladitve terminskega plana vseh izvajalcev, ki bodo izvajali dobavo in montažo posameznih sklopov opreme predmetnega naročila oz. zaradi usklajene izvedbe celotnega javnega naročila, ponujena oprema vpisana v register medicinskih pripomočkov v času sklenitve pogodbe.".
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik pri oblikovanju pogojev razpisne dokumentacije torej ravnal v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v naslednjih primerih: 1. če ni registriran pri pristojnem organu države, v kateri ima sedež, ... 5. če nima veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom,â??".
Na področje dokazovanja usposobljenosti in sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila pa se poleg ZJN-1 nanaša tudi ZGD, ki v šestem in sedmem odstavku 4. člena določa: "(6) Družba lahko začne opravljati svojo dejavnost, ko je vpisana v register. (7) Če drug zakon za začetek opravljanja določene dejavnosti poleg pogoja iz šestega odstavka tega člena, določa še posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: posebni pogoji), lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, določene z drugim zakonom. Če v primeru iz prejšnjega stavka drug zakon določa, da sme družba začeti z opravljanjem dejavnosti, ko pristojni državni organ oziroma organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo." Torej je prej navedeno določbo drugega odstavka 41. člena ZJN-1 potrebno presojati v povezavi z določbo 4. člena ZGD, ki določa, da v primeru, če poseben zakon za opravljanje določene dejavnosti zahteva, da pristojni organ izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo.
Državna revizijska komisija se v predmetnem postopku ni opredeljevala do tega, ali je medicinska oprema, ki je predmet tega javnega naročila takšna, da je za njen promet potrebno veljavno dovoljenje pristojnega organa, saj je v konkretnem revizijskem postopku sporno le to, ali mora ponudnik priložiti potrdilo Urada RS za zdravila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov že v svoji ponudbi ali pa je zakonsko zadostno, če ponudnik navedeno potrdilo predloži šele ob podpisu pogodbe, v primeru, če bo izbran kot najugodnejši ponudnik. Namreč, tako naročnik kot tudi vlagatelj se strinjata, da gre v konkretnem primeru za medicinsko opremo, ki mora v skladu s predpisi biti vpisana v register medicinskih pripomočkov, preden se da v promet. Glede na navedena dejstva, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz šestega in sedmega odstavka 4. člena ZGD izhaja, da mora ponudnik poleg dokazila o registraciji imeti tudi veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je premet javnega naročila. Namreč, v primeru, če bi sledili naročnikovi razlagi iz odgovorov na vprašanja ponudnikov (dopis, št. 3531-18/2003, z dne 14.01.2004), da lahko ponudniki ponudijo razpisano opremo tudi v primeru, če le-ta v času oddaje ponudbe ni vpisana v register medicinskih pripomočkov ter da jim zato v ponudbi tudi ni potrebno predložiti potrdila Urada RS za zdravila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, bi moral naročnik, že zaradi določbe petega odstavka 41. člena ZJN-1, v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb takšne ponudbe izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Glede na vse navedeno je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na ustavitev postopka oddaje javnega naročila za 2. sklop Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v sklepu, št. 3531-18/2003-87, z dne 08.01.2004, navedel, da razveljavlja postopek oddaje javnega naročila za 2. sklop "operacijske mize z dodatno opremo in operacijski vozički (strecherji)" iz razloga, ker je po ponovnem pregledu tehničnih specifikacij, seznanitvi s stališči bodočih uporabnikov ter pridobitvi dodatnega gradiva ugotovil, da obstoji vrsta mobilnih operacijskih miz, ki zadoščajo pričakovanim potrebam uporabnikov. Ker tehnične specifikacije iz razpisne dokumentacije konkurenco takšnih ponudnikov izključujejo, se je naročnik odločil, da postopek oddaje 2. sklopa predmetnega javnega naročila ustavi, pripravi nove tehnične specifikacije za operacijske mize in objavi nov javni razpis. Državna revizijska komisija nadalje poudarja, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bodo ponudniki na njeni osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1). Naročnik predstavi vse svoje (tudi tehnične) zahteve v razpisni dokumentaciji, zato mora popolno predstaviti predmet javnega naročila. Priprava razpisne dokumentacije je nedvomno zahtevno opravilo, ki terja tehnično, finančno in pravno znanje, povezano s predmetom javnega naročila. V prvem odstavku 25. člena ZJN-1 pa je določeno: "Če naročnik v roku, določenem za predložitev ponudb, spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo, jo mora nemudoma brezplačno posredovati tistim ponudnikom, ki so jo že prejeli.". Iz navedenega člena ZJN-1 torej izhaja, da lahko naročnik do roka za oddajo ponudb spreminja razpisno dokumentacijo in s tem posledično tudi predmet javnega naročila, kar je v konkretnem primeru tudi storil s sklepom, št. 3531-18/2003-87, z dne 08.01.2004. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da so potrebe javnih naročnikov vezane na izvajanje njihovih funkcij, katere so jim bile poverjene s predpisi, ki urejajo njihovo ustanovitev, organizacijo in obseg izvrševanja poverjene jim dejavnosti. Oblikovanje potreb naročnika je zato po naravi stvari v prvi vrsti vezano na odgovornost za pravilno in zakonito izvajanje dejavnosti naročnika ter je tako stvar naročnikovih poslovnih odločitev, v katere pa pravila o javnem naročanju ne morejo neposredno poseči. Naročnik ima tako vso pravico, da sam odloča o tem, kakšne tehnične značilnosti posameznih proizvodov bo zahteval, saj bo navsezadnje le on v celoti odgovoren za zanesljivost in varnost razpisanih proizvodov. Odločitev o (ne)izvedbi postopka javnega naročila torej sodi v poslovno sfero naročnika, ki pa jo mora izvesti na način, ki ni v nasprotju s kogentnimi predpisi o javnih naročilih. Glede na vse navedeno je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost vlagateljevih navedb, s katerimi ta zatrjuje neprimernost razpisne dokumentacije, zaradi česar naj ne bi bilo omogočeno ocenjevanje ponudb v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJN-1.
Glede vlagateljevih navedb v IV. poglavju zahtevka za revizijo, in sicer pod 1., 2., 3., 4., 6., 7., 9., 10., 11., 14., 17., 21., 22., 23., 24., 31., 32., 34., 36., točko (kot so le-te klasificirane v zahtevku za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj zatrjuje nejasnosti razpisne dokumentacije in postavlja vprašanja, ne navaja pa kršitev ZJN-1 ter dejstev in dokazov za le-te, kot to zahtevata 4. in 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN ter 7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN (pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu). Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da bi vlagatelj vsa vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo lahko posredoval naročniku in zahteval pojasnila najkasneje pet dni pred rokom za oddajo ponudb. V tretjem odstavku 25. člena ZJN-1 je namreč določeno: "Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Naročnik mu mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri tem pa mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.".

Glede vlagateljevih navedb pod 5. in 12. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija navaja, da je o tema revizijskima navedbama že presojala pri obravnavi zahteve iz obrazca C 05. "Dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti" in njene spremembe (naročnikov dopis, št. 3531-18/2003, z dne 14.01.2004).

Glede vlagateljeve navedbe pod 8. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v drugem odstavku obrazca A 00. "posebno opozorilo" opredelil: "Obrazci iz te razpisne dokumentacije morajo biti izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku!". V tretjem odstavku navedenega obrazca pa je nadalje določeno: "Če je iz tehničnih razlogov posamezen obrazec izdelan oziroma izpolnjen drugače, mora besedilo v celoti ustrezati zahtevam naročnika, kar pomeni, da mora biti besedilo obrazca istovetno besedilu na predpisanem obrazcu, predpisani obrazec pa mora biti priložen izvirniku.". Iz navedenih določil razpisne dokumentacije izhaja splošna zahteva, da morajo biti obrazci iz razpisne dokumentacije izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku. V primeru, če pa ponudnik predloži obrazec, ki ni na izvirniku (zaradi tehničnih razlogov, je pa besedilo takšnega obrazca istovetno besedilu na izvirnem obrazcu), mora le-tega predložiti ob neizpolnjenem izvirnem obrazcu. Zaradi navedenega je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe pod 13. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v IV. točki obrazca A 04. "splošna navodila ponudnikom" opredelil: "Ponudniki morajo biti tržno naravnane pravne osebe, različne od naročnika in ne smejo biti del državnega aparata. Biti morajo finančno samostojni in avtonomni v vodenju.
Pravne osebe, ki so deloma v lasti države, lahko na razpisu konkurirajo samo, če so pravno in finančno avtonomne (ne pridobivajo sredstev iz proračuna), poslujejo po tržnih zakonih in niso odvisne od naročnika. Ostalim organizacijam in osebam javnega prava se naročila oddajajo skladno z veljavno zakonodajo.". Iz navedenega izhaja, da je naročnik pri opredelitvi možnih ponudnikov v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ravnal bolj omejujoče, kot je ponudnik opredeljen v ZJN-1, ki v 4. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je ponudnik: "â?? dobavitelj ali izvajalec, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba;". Zaradi navedenega je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe pod 15. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v drugem odstavku V. točke obrazca A 04. "splošna navodila ponudnikom" navedel: "Naročnik ima pravico zavrniti skupno ponudbo, če bi druge ponudnike postavljala v neenakopraven položaj". Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da podtočke a., b., c., in d., iz V. točke obrazca A 04 izhajajo iz določb 47. člena ZJN-1, vendar pa tega ni mogoče trditi tudi za citirani (drugi) odstavek, ki sledi tem točkam. Namreč, dejanska stanja, v katerih lahko naročnik zavrne ponudbo, opredeljuje že (v več določbah) ZJN-1, iz sporne določbe razpisne dokumentacije pa izhaja, da je skupna ponudba več ponudnikov lahko izločena tudi iz razlogov, ki v razpisni dokumentaciji niso objektivno določeni, zaradi česar je potrebno pritrditi vlagatelju, da navedena določba razpisne dokumentacije ne omogoča objektivne presoje o tem, kdaj se skupna ponudba lahko zavrne. Zaradi navedenega je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe pod 16. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, ki se nanaša na tretji odstavek VI. točke obrazca A 04. "splošna navodila ponudnikom", v katerem je določeno: "Naročnik ima pravico zavrniti ponudbo, če bi druge ponudnike postavljala v neenakopraven položaj", Državna revizijska komisija sledi obrazložitvi iz prejšnjega odstavka, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe pod 18. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v drugem odstavku X. točke obrazca A 04. "splošna navodila ponudnikom" navedel: "Naročnik bo kopije vprašanj ponudnikov in odgovorov na vprašanja poslal vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije tako, da avtor postavljenega vprašanja ne bo viden.". Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik pri opredelitvi te določbe razpisne dokumentacije ravnal v skladu s tretjim odstavkom 8. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka določenega za odpiranje ponudb.". Iz navedenega izhaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe pod 19. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v prvem odstavku X. točke obrazca A 04. "splošna navodila ponudnikom" navedel: "Ponudnik lahko zaprosi za obrazložitev prevzete dokumentacije pisno, na način, ki omogoča ugotovitev datuma prispetja in pošiljatelja sporočila. Naročnik bo odgovoril na vsa vprašanja ponudnikov, ki jih bo prejel najkasneje 5 dni pred potekom roka za oddajo ponudb.". V drugem odstavku XI. točke obrazca A 04. "splošna navodila ponudnikom" je naročnik nadalje navedel: "Spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije morajo biti brezplačno posredovane vsem ponudnikom, ki so razpisno dokumentacijo že prejeli in sicer najkasneje 6 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, določenega v javnem razpisu.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik prvi odstavek X. točke obrazca A 04. oblikoval na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZJN-1, ki določa: "Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Naročnik mu mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri tem pa mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.". Drugi odstavek XI. točke obrazca A 04. pa je naročnik oblikoval na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZJN-1, ki določa: "Če je razpisna dokumentacija ali dopolnilni dokumenti preobširni, če se lahko pripravi ponudba le po ogledu kraja izvršitve javnega naročila in po pregledu dopolnilnih listin na kraju samem, ali če naročnik spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo šest dni pred ali manj pred rokom, določenim za predložitev ponudb, mora, glede na obseg in vsebino sprememb, ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb.". Iz navedenega člena ZJN-1 in določb razpisne dokumentacije izhaja, da lahko ponudniki pisno zahtevajo obrazložitev prevzete dokumentacije najmanj pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, nadalje, da morajo biti spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije posredovane ponudnikom najkasneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, v nasprotnem primeru pa se mora podaljšati rok za predložitev ponudb, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZJN-1. Iz navedenega izhaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe pod 20. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tretjem odstavku XIII. točke obrazca A 04. "splošna navodila ponudnikom" navedel: "Davek mora biti prikazan ločeno v rekapitulaciji cene ponudbe. Ponudbeni predračun mora obvezno vsebovati rekapitulacijo iz katere so razvidni vsi davki, dajatve, takse in morebitni drugi dodatki ter morebitni popusti tako, da je končna ponudbena cena enotna in fiksna in naročnik na to ceno izvajalcu ne plačuje nobenih dodatkov.". V petem odstavku XIII. točke obrazca A 04. "splošna navodila ponudnikom" je naročnik nadalje navedel: "Končna ponudbena cena je fiksna in dokončna do zaključka izvedbe javnega naročila.". Iz navedenih določb razpisne dokumentacije izhaja, da ponudbena cena vsebuje vse davke, dajatve, takse in morebitne druge dodatke ter popuste, da je fiksna in nespremenljiva do zaključka izvedbe javnega naročila, v ponudbenem predračunu pa morajo biti posamezni elementi ponudbene cene prikazani ločeno. Iz navedenega izhaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe pod 25. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v drugem in nadalje tretjem odstavku XXVI. točke obrazca A 04. "splošna navodila ponudnikom" navedel: "Pri ocenjevanju ponudb, ki ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije, bo naročnik za vsako ponudbo določil primerljivo ponudbeno ceno s prilagoditvijo cene v ponudbi, na sledeč način:

a) z odpravo napak;
b) z oceno elementov ponudbe, ki so skladni z zahtevami razpisne dokumentacije njihova vrednost pa je odvisna od konkretnega posla ali okoliščin, ki ponudnikom niso znane;
c) z ustreznimi uskladitvami za upravičene spremembe ali odstopanja;
d) z ustreznimi uskladitvami zaradi popustov ali drugih sprememb cen.

Naročnik si pridržuje pravico, da sprejme ali zavrne katerokoli spremembo ali odstopanje. Spremembe oziroma odstopanja, ki presegajo zahteve razpisne dokumentacije in pomenijo nezahtevano prednost, ne bodo upoštevane.".
V prvem odstavku 54. člena ZJN-1 pa je določeno: "Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne.".
Iz navedene določbe ZJN-1 izhaja, da naročniku niso dovoljene kakršnekoli spremembe ponudbene cene, razen tistih, ki pomenijo odpravo računskih napak. V konkretnem primeru pa je navedena določba razpisne dokumentacije tudi v nasprotju z določbo petega odstavka XIII. točke obrazca A 04. "splošna navodila ponudnikom", kjer je navedeno: "Končna ponudbena cena je fiksna in dokončna do zaključka izvedbe javnega naročila." ter z določbo petega odstavka obrazca A 06. "obrazec izjave, da ponudnik sprejema pogoje razpisne dokumentacije", kjer je navedeno: "Izjavljamo, da ponudbena cena pokriva vse stroške izpolnitve naročila.". Zaradi navedenega je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe pod 26. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, ki se nanaša na aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo (XXX. točka obrazca A 04. "splošna navodila ponudnikom"), Državna revizijska komisija ugotavlja, da se pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil udejanja v skladu z ZRPJN, aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo pa konkretno določa 9. člen ZRPJN. V prvem odstavku 9. člena ZRPJN je namreč določeno: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.". Iz navedenega izhaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe pod 27. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v XXXI. točki obrazca A 04. "splošna navodila ponudnikom" opredelil: "Naročnik si pridržuje pravico, da v času pred izbiro ponudnika prekliče javni razpis in zavrne vse ponudbe, brez odgovornosti do ponudnikov, ki sodelujejo ali bi sodelovali v postopku javnega razpisa in brez obveznosti, da le-te obvesti o razlogih za takšno dejanje.". Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v drugem odstavku 25. člena ZJN-1 določeno: "Po poteku roka za oddajo ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila.". Iz navedenega člena ZJN-1 torej izhaja, da mora naročnik v primeru, če postopka oddaje javnega naročila ne konča zaradi pomanjkljivosti v razpisni dokumentaciji, povrniti stroške ponudnikom, za katere ti predložijo dokazila. Ob tem pa Državna revizijska komisija še dodaja, da se odškodninska odgovornost naročnika do ponudnikov presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava (20. člen OZ). Iz navedenega izhaja, da je naročnik pri opredelitvi sporne določbe razpisne dokumentacije ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe pod 28. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 1. točki obrazca A 05. "dodatek k splošnim navodilom s posebnimi zahtevami naročnika" navedel: "Ponudba mora biti podana za celotne sklope predmeta javnega naročila.". V objavi javnega razpisa za predmetno javno naročilo v Uradnem listu RS, št. 119-120, z dne 05.12.2003, pod številko objave Ob-107037, pa je v 3. točki "vrsta in količina blaga" za navedbo vseh 9. sklopov predmetnega javnega naročila s pripadajočimi postavkami, še zapisano: "Posamezen ponudnik lahko predloži ponudbo za en, več ali vse sklope skupaj, vedno pa mora ponuditi vse postavke v posameznem sklopu. Navedba podsklopov v besedilu tega razpisa je le v informacijo zainteresiranim pred dvigom razpisne dokumentacije.". Iz navedenega torej jasno izhaja, da ponudnik lahko predloži ponudbo za en, več ali vse sklope skupaj, vedno pa mora ponuditi vse postavke v posameznem sklopu, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe pod 29. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 2. točki obrazca A 05. "dodatek k splošnim navodilom s posebnimi zahtevami naročnika" navedel: "Ponudba mora veljati 120 dni po javnem odpiranju ponudb.". V objavi javnega razpisa za predmetno javno naročilo v Uradnem listu RS, št. 119-120, z dne 05.12.2003, pod številko objave Ob-107037, pa je v 14. točki "datum, do katerega mora veljati ponudba in predvideni datum odločitve o sprejemu ponudbe" navedel: "Ponudba mora veljati za čas 120 (stodvajset) dni po javnem odpiranju ponudb in mora biti opremljena z bančno garancijo za resnost ponudbe v višini navedeni v besedilu tega razpisa ter mora biti prejeta na naslovu RS Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, 1000 Ljubljana.". Iz navedenega torej jasno izhaja, da mora ponudba veljati 120 dni po javnem odpiranju ponudb, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe pod 30. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo (peti odstavek obrazca A 06. "obrazec izjave, da ponudnik sprejema pogoje razpisne dokumentacije"), Državna revizijska komisija navaja, da je o tej revizijski navedbi že presojala pri obravnavi vlagateljeve navedbe pod 25. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo (drugi in tretji odstavek XXVI. točke obrazca A 04. "splošna navodila ponudnikom").

Glede vlagateljeve navedbe pod 33. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v poglavju B. "splošni pogoji pogodbe" v 23. točki "postopek v sporih" opredelil: "23.1. Arbitražna komisija mora podati odločitev v pisni obliki v roku 15 dni po prejemu obvestila o sporu, če se stranki glede na zahtevnost spora ne odločita drugače.
23.2. člani arbitražne komisije bodo prejeli plačilo na podlagi delovnih ur po tarifi, določeni v dogovoru o arbitraži ter povračilo razumnih stroškov. Stroške arbitražne komisije bosta enakopravno nosila naročnik in izvajalec ne glede na to, kakšno odločitev bo sprejela arbitražna komisija. Vsaka pogodbena stran lahko v roku 15 dni po pismeni odločitvi arbitražne komisije njeno odločitev posreduje pristojnemu sodišču. Če nobena stran ne sproži spora na pristojnemu sodišču v roku 15 dni, velja odločitev arbitražne komisije za dokončno in obvezujočo.
23.3. Arbitraža mora biti vodena po pravilih arbitražnega postopka pri GZ Slovenije.".
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik vodi postopek oddaje predmetnega javnega naročila na podlagi ZJN-1, ki določa posebne pogoje in postopek za izbiro pogodbene stranke in sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila. Pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnega naročila pa se zagotavlja v skladu z določili ZRPJN. Na pravila ZRPJN o pravnem varstvu ponudnikov pa se ni več mogoče sklicevati po končanem postopku oddaje javnega naročila oziroma po preteku deset dni od prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti (prvi odstavek 12. člena ZRPJN). Torej se po končanem postopku oddaje javnega naročila in podpisu pogodbe z najugodnejšim ponudnikom, glede morebitnih sporov pri izvedbi posla oziroma izvrševanju pogodbenih določil ni več mogoče sklicevati na materialna in postopkovna pravila že navedenih predpisov (razen v izjemnih primerih: na primer 130. člen ZJN-1). Pač pa se pogodbena razmerja med strankami urejajo po splošnih pravilih obligacijskega prava (OZ), pravila postopka, po katerih sodišče odloča v sporu med strankama pa so določena v ZPP. Naročnik je tako pri oblikovanju 23. točke poglavja B. "splošni pogoji pogodbe" razpisne dokumentacije sledil enaintridesetem poglavju ZPP (459. člen in naslednji), ki določa postopek pred arbitražami. Vendar pa je v prvem odstavku 460. člena ZPP določeno: "Za spore o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, lahko stranke s pogodbo določijo pristojnost domače arbitraže.". Iz te določbe izhaja, da morata biti obe pogodbeni stranki soglasni o tem, ali se bo morebitni spor reševal z arbitražo, naročnik pa je v razpisni dokumentaciji enostransko odločil, da se morebitni spor bo reševal z arbitražo, zaradi česar je vlagateljev zahtevek v tem delu utemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe pod 35. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija navaja, da je o tej revizijski navedbi že presojala pri obravnavi zahteve iz obrazca C 05. "Dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti" in njene spremembe (naročnikov dopis, št. 3531-18/2003, z dne 14.01.2004).

Glede vlagateljeve navedbe pod 37. točko IV. poglavja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazcu E 01. "skupen posel" opredelil zahteve za primer, če ponudbo oddaja skupina izvajalcev. Naročnik sporno določbo razpisne dokumentacije oblikoval na podlagi 47. člena ZJN-1, ki v drugem odstavku določa: "Naročnik pa lahko zahteva, da predloži taka skupina izvajalcev pravni akt o skupni izvedbi naročila, če bodo izbrani na javnem razpisu in je to nujno za uspešno izvedbo pogodbe. Pravni akt o skupni izvedbi naročila mora natančno opredeliti odgovornost posameznih izvajalcev za izvedbo naročila. Ne glede na to pa ponudniki odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno.". Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in ker ugotovljenih nepravilnosti, ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila.
Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN naročniku nalaga, da v skladu z obrazložitvami iz tega sklepa v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila na novo pripravi razpisno dokumentacijo oziroma jo spremeni v delu, ki se nanaša na IV. točko, drugi odstavek V. točke, tretji odstavek VI. točke drugi in tretji odstavek XXVI. točke, XXX. točko, XXXI. točko obrazca A 04 in 23. točko poglavja B. splošni pogoji pogodbe ter razveljavi spremembe obrazca C 05 glede časovnega roka vpisa ponujene opreme v register medicinskih pripomočkov, ki jo je naročnik izvedel in ponudnikom posredoval z dopisom, št. 3531-18/2003, z dne 14.01.2004. Naročnik mora novo razpisno dokumentacijo oziroma spremembe razpisne dokumentacije brezplačno posredovati vsem ponudnikom, ki so dvignili prvotno razpisno dokumentacijo, kot to določa prvi odstavek 25. člena ZJN-1, poleg tega pa mora določiti tudi nov rok za oddajo ponudb, o roku pisno obvestiti potencialne ponudnike in ga objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije na isti način, kot je bil objavljen predmetni javni razpis (peti odstavek 25. člena ZJN-1).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer plačane takse v višini 100.000,00 SIT, stroškov odvetnika v skladu z odvetniško tarifo v višini 3000 odvetniških točk za pripravo revizijskega zahtevka ter materialnih stroškov odvetnika v skladu z odvetniško tarifo. V primeru, da se bo naročnik odločil, da ne more oceniti ponudb, pa vlagatelj zahteva še povrnitev stroškov v skladu s 25. členom ZJN-1 in sicer: 100 delovnih ur v višini 350.000,00 SIT, poštne stroške in znesek za razpisno dokumentacijo. Glede na to, da je vlagateljev zahtevek utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 100.000,00 SIT, odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk z 20 % davkom na dodano vrednost (264.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo ter materialni stroški v višini 3.300,00 SIT, skupno torej stroški v višini 367.300,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 06.04.2004


Predsednica senata:
mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Ministrstvo za zdravje RS, štefanova 5, Ljubljana
- Odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran