018-050/04 ZZZS - HOSPITALIA d.o.o.

Številka: 018-50/04-23-546

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Metodi Hrovat, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po sklopih za dobavo medicinsko tehničnih pripomočkov (prsnih protez in kilnih pasov) in na podlagi zahtevka za revizijo podjetja HOSPITALIA d.o.o., Zaloška c. 21, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 02.04.2004

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo medicinsko tehničnih pripomočkov (prsnih protez in kilnih pasov), objavljen v Uradnem listu RS, št. 01/04, z dne 09.01.2004, pod štev. objave Ob-78/04.
2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 364.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.12.2003 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je objavil javni razpis za dobavo medicinsko tehničnih pripomočkov (prsnih protez in kilnih pasov) v Uradnem listu RS, št. 01/04, z dne 09.01.2004, pod št. Objave Ob-78/04, po sklopih, in sicer: 1. sklop-prsne proteze za namestitev v nedrčku, 2. sklop-prsne proteze za lepljenje na kožo v setu, 3. sklop-kilni pasovi (trebušni, femoralni in ingvinalni).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 09.02.2004, v katerem uvodoma navaja, da ima interes za dodelitev javnega naročila, saj predstavlja prodaja medicinsko tehničnih pripomočkov (v nadaljevanju: MTP) pomemben del njegove dejavnosti. Vlagatelj navaja, da je koncept izvedbe javnega razpisa sam po sebi do te mere kontradiktoren, da ni jasen pravni položaj posameznih subjektov, ki se navajajo v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da je glede na določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) naročnik blaga brez vsakega dvoma tudi kupec le-tega. Predmetno navedbo vlagatelj opira na 2. in 3. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1. V enem delu razpis temelji na logiki, da je ZZZS naročnik, iz posameznih delov razpisne dokumentacije pa izhaja, da je naročnik zgolj pogajalec, ki v imenu tretjih, pravno in poslovno povsem neodvisnih oseb (maloprodajnih trgovin in lekarn), ki bodo po mnenju vlagatelja dejanski naročniki, sklepa pogodbe, ne da bi zato imel ustrezen temelj v veljavnih predpisih in/ali pooblastilu povsem neodvisnih pravnih subjektov. Po vlagateljevem mnenju je bistveno, da naročnik nima pooblastila, da lekarnam in prodajalnam MTP vsiljuje dobavo enostransko izbranih pripomočkov s strani določenih pravnih oseb, in po vsem protipravno nastopa v vlogi "naročnika", ki prenaša naročniške obligacije na tretje osebe (konkretno lekarne in prodajalne MTP). Ker naročnik za tako ravnanje nima pooblastila, je njegova legitimacija v razpisu do te mere napačno opredeljena, da je razpis ničen že na podlagi pravil iz Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list RS, št. 83/01; v nadaljevanju: OZ). Vlagatelj navaja, da v primeru, če je naročnik "sui generis" oseba, ki se pogaja v imenu neodvisnih pravnih oseb za pogoje dobave, potem nima ustreznih pooblastil za pogajanje s strani neodvisnih pravnih oseb, kakor tudi ne more posegati v pogodbeno razmerje med dobaviteljem pripomočkov in lekarno ali prodajalno MTP, saj s tem onemogoča temelje prostega trga. Nadalje, naročnik niti po ZJN-1 niti po drugih predpisih nima temelja, da izvaja javne razpise in s takim sistemom ruši konkurenco na trgu, saj za tovrstni izdelek obstoji veliko število dobaviteljev. S tem načinom bo naročnik, v nasprotju s konkurenčnopravnimi pravili, iz trga dejansko izločil vse ponudnike, razen izbranega. Vlagatelj navaja, da gre torej za zavajanje potencialnih ponudnikov, saj se naročnik pogaja v imenu določenih pravnih subjektov brez pooblastila, kar po vlagateljevem mnenju pomeni, da ti subjekti niso dolžni kupovati MTP-je, ki bodo tako izbrani. Zato so povsem nezakonita določila člena 6. do 12. Pogodbe o dobavi, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vlagatelj dalje navaja, da je razpis naročnika ničen, saj gre za pravni posel, ki ga naročnik ne sme opravljati. Prav tako naročnik nima ustrezne registracije pri Uradu za zdravila, Ministrstva za zdravje RS. Tako vlagatelj meni, da v proračunu nikakor ne morejo biti zagotovljena sredstva za nabavo MTP-jev, ki so predmet tega razpisa, saj naročnik te dejavnosti ne opravlja in zanjo sploh ni registriran. S takim razpisom krši tudi druge predpise, saj je njegova registrirana dejavnost obvezno socialno zavarovanje ter druga zavarovanja, ki s predmetnim poslom nimajo nikakršne povezave.
Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik v konkretnem primeru izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo in pri tem izbral kot merilo ceno in življenjsko dobo pripomočka. Čeprav sta to edini merili, ki sta v razpisni dokumentaciji navedeni kot taki in se tudi točkujeta, pa naročnik v nadaljevanju dodaja še tretje merilo, kar je po mnenju vlagatelja v nasprotju z določili ZJN-1. Naročnik določa, da bo v primeru enakega števila točk izbran tisti dobavitelj, ki bo ponudil daljši plačilni rok. S tem je po mnenju vlagatelja, plačilni rok postal dejansko merilo, kar ni opredeljeno niti v javni objavi razpisa, niti v razpisni dokumentaciji.
Vlagatelj navaja, da je v povezavi z merili sporno tudi točkovanje življenjske dobe, saj iz pravic, ki jih imajo zavarovanci iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: OZZ), jasno izhaja, da imajo ženske po amputaciji dojke pravico do tega pripomočka (prsna proteza) 1x letno. Zato je povsem nepomembna življenjska doba MTP-ja, ki to obdobje presega. Enako kot za prsne proteze velja tudi za kilne pasove, katere imajo zavarovanci pravico uveljavljati kot pripomoček v breme OZZ.
Vlagatelj nadalje nasprotuje točki II/4 razpisne dokumentacije, kjer naročnik navaja primere, na kakšen način se finančne sposobnosti dokazujejo, pri čemer pušča naročnik "odprto" možnost, da se dokazujejo na načine, ki jih izberejo ponudniki. Z dikcijo, da "lahko ponudnik predloži tudi druge dokumente", razpisna dokumentacija ni dovolj določna in je v nasprotju z 42. členom ZJN-1, saj je, po mnenju vlagatelja, za javna naročila bistveno, da je razpisna dokumentacija pripravljena tako enoznačno, da je mogoče pričakovati v ponudbi čisto konkretne dokumente in ne dokumente, ki bi jih ponudnik sam izbiral. Vlagatelj navaja, da naročnik ni opredelil tehnične specifikacije, na podlagi katere bi lahko ponudnik ponudil najcenejši, vendar kakovosten in funkcionalno še vedno sprejemljiv pripomoček.
Opisi pripomočkov iz navodil ponudnikom ne zadoščajo za predložitev dokumentov, kakršne zajemajo tehnične specifikacije proizvodov za predložitev dokumentov, kakršne zajemajo tehnične specifikacije proizvodov registrirane MTP. Morebitno izgovarjanje naročnika na registracijo MTP, katera je sestavni del razpisne dokumentacije, vodi samo v domnevo, da lahko zaradi nedorečenosti zahtevane dokumentacije, naročnik ponudnika izloči zaradi pomanjkljivosti v predloženih dokumentih, na katere pa ponudnik nima vpliva. S tem je naročnik, po mnenju vlagatelja, kršil tudi 31. člen ZJN-1, saj navedeni člen nikjer ne določa pravnega temelja za to, da tehnične specifikacije ne bi bile navedene. Vlagatelj navaja, da sodobni trg zdravil in MTP pozna tudi zdravila in MTP višjih standardov, ki posamezniku omogočajo nabavo sodobnejšega, kvalitetnejšega ali funkcionalno primernejšega pripomočka. S tem, ko je naročnik omejil izbor razpisanih pripomočkov-prsne proteze na en pripomoček ene vrste in enega proizvajalca, se je dejansko postavil v vlogo dobavitelja in plačnika za MTP, ki ga je sam izbral in vsilil zavarovani osebi, ne glede na njene potrebe. S tem so po mnenju vlagatelja grobo kršene pravice zavarovane osebe do izbire dobavitelja MTP in do izbire funkcionalno primernega pripomočka, znotraj zneska, ki ji ga s predpisi zagotavlja naročnik. Tako obravnavanje zavarovank, ki uporabljajo prsne proteze, je diskriminatorno napram drugim zavarovancem, katerih pravice do individualne izbire primernega MTP, niso kršene s tako omejitvijo izbora, kot jo predvideva pričujoči javni razpis. Po mnenju vlagatelja obstoji tudi kontradiktornost med objavo v Uradnem listu RS in razpisno dokumentacijo, saj je iz le-te jasno razvidno, da je poleg cene in življenjske dobe, element ocenjevanja v določenih primerih tudi plačilni rok. Tako določeni kriteriji so v nasprotju s 50. in 51. členom ZJN-1.
Vlagatelj se tudi sprašuje, ali je lahko predmet razpisa sploh predmet javnega naročila, saj gre v konkretnem primeru za odplačno razmerje na nivoju dobavitelj in različni kupci, ki so samostojne pravne osebe in niso zavezane javnim razpisom. Vlagatelj tako povzema, da vse kršitve, ki jih je navedel ter način izbire iz predmetnega razpisa vodi k popolni monopolizaciji trga, saj bi bil za določen produkt samo enega proizvajalca izbran le določen ponudnik. Vsi drugi ponudniki pa bi bili iz trga izrinjeni in bi s svojo dejavnostjo prenehali.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da razveljavi postopek oddaje javnega naročila v celoti tako za sklop 1 kot za sklop 2, in sklop 3.
Vlagatelj priglaša povračilo stroškov postopka po priloženem stroškovniku, in sicer zvezi s pripravo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, skupaj z dodanim 20% DDV in konferenco s stranko v višini 200 točk, povečan za 20% DDV ter povračilo takse v višini 100.000,00 SIT. Vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka po priloženem stroškovniku za zakonitimi zamudnimi obrestmi, vse v 8-ih dneh od odločitve, da ne bo izvršbe.

Naročnik je s sklepom, št. 1504-187/203-DI/7, z dne 19.02.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da zagotavlja v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZZVZZ) in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03, prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Pravila OZZ), pravico zavarovanih oseb do medicinsko-tehničnih pripomočkov, med katere sodijo tudi prsne proteze in kilni pasovi, torej pripomočki iz predmetnega javnega naročila. Naročnik se strinja z vlagateljem, da ni "klasičen naročnik", kot je to opredeljeno v ZJN-l in navaja, da je pomen izraza "naročnik" v ZJN -1 definiran v prvem odstavku 3. člena (točke a, b, c, e in d). Ministrstvo za finance je po drugem odstavku istega člena dolžno določiti seznam naročnikov, ki so dolžni oddajati naročila po ZJN-l. Seznama, ki naj bi se revidiral enkrat letno in naj bi ga ministrstvo pripravilo do 13.12.2000, še vedno ni. Po 12. členu ZZVZZ je naročnik nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega obseg je določen z ZZVZZ. Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja opravlja kot javno službo. Po 23. členu navedenega zakona je z obveznim zdravstvenim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo določenih zdravstvenih storitev med katere šteje tudi zagotavljanje MTP. V skladu s 26. členom ZZVZZ natančnejši obseg storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določi Zavod s svojimi splošnimi akti v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo. Dejstvo je, da je naročnik zgolj plačnik zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja kamor sodi tudi preskrba z MTP in nikakor ne njihov končni porabnik. Končni porabniki (ali bolje uporabniki) MTP so zavarovane osebe, ki so do zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja upravičene na podlagi priznanega statusa, v skladu z ZZVZZ in Pravili OZZ. Naročnikovo mnenje je sicer bilo, da blaga (MTP) ne naroča kot naročnik v sistemu javnih naročil, saj je za zagotavljanje zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oblikovan sistem po ZZVZZ. Intencija ZJN-l (preglednost, ekonomičnost, zagotavljanje konkurence in enakopravnosti med ponudniki), je po mnenju naročnika, zagotovljena v enaki meri tudi po določbah ZZVZZ, pri čemer ZZVZZ kot specialen zakon upošteva posebnosti zagotavljanja zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja še, posebej zagotavljanja MTP, ki se zavarovanim osebam zagotavljajo na način, kot ga določi proizvajalec (izdaja v lekarnah in specializiranih prodajalnah za prodajo medicinskih pripomočkov na drobno, itd.). S svojim stališčem je naročnik že seznanil tudi Računsko sodišče, ki ob letnih revizijah redno zapisuje, da naročnik krši ZJN-l, ker MTP ne naroča preko sistema javnih naročil. Naročnik nadalje poudarja, da je na podlagi 23. člena ZZVZZ dolžan zavarovanim osebam zagotoviti MTP, med katere sodijo tudi prsne proteze in kilni pasovi. Dobavitelji MTP so pogodbeni partnerji naročnika, ki sodelujejo v sistemu zagotavljanja zakonske pravice zavarovanih oseb. Dejstvo je, da ima naročnik na podlagi javnega razpisa sklenjene pogodbe z lekarnami in specializiranimi prodajalnami, ki izvajajo t.i. promet na drobno. Zato lahko zagotavlja pripomočke zavarovanim osebam, po načelih gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev le, kolikor posebej izbere dobavitelja za pripomočke (veletrgovca) in s tem doseže najnižjo veleprodajno ceno. Izbrane pripomočke zavarovanim osebam potem izdajajo lekarne oz. specializirane prodajalne. Tako je cilj naročnika sklenitev pogodbe z izbranim dobaviteljem za posamezen sklop, ki bo dobavljal pripomočke in pogodbenim partnerjem naročnika, ki vršijo izdajo pripomočkov zavarovanim osebam. Predmet javnega naročila pa je izbira dobavitelja pripomočkov, do katerih so upravičene zavarovane osebe glede na določila Pravil OZZ. Ureditev razmerij med naročnikom in maloprodajo ni predmet javnega naročila, ampak poslovna odločitev naročnika, zato meni, da vlagatelj revizijskega zahtevka s svojimi trditvami posega v njegovo poslovno sfero (sfero plačnika MTP), in želi na ta način vplivati na odločitve naročnika, mu vsiliti svoja razmišljanja o načinu ureditve naročanja MTP, kar pa nikakor ni predmet tega javnega naročila. Naročnik nadaljuje, da iz predmetnega javnega naročila izhaja, da morajo ponudniki za posamezen pripomoček navesti t.i. veleprodajno ceno, ki vključuje vse stroške in davke, fco maloprodajne enote oz. pogodbeni partnerji naročnika. Razen tega pa bo naročnik določil maloprodajno maržo s katero bo določena maloprodajna cena, ki bo enotna v celi Sloveniji-vendar to ni predmet tega javnega naročila niti se razmerje naročnika do maloprodaje ne tiče potencialnih ponudnikov na javnem razpisu. Končni cilj naročnika je zagotoviti MTP zavarovanim osebam v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja po enaki ceni, ne glede na to, kje v Sloveniji so izdani. To pa pomeni odpravo nesistemske ureditve, ko so zavarovane osebe prejele enake pripomočke po različnih cenah pri različnih pogodbenih dobaviteljih naročnika, kar mu je bilo večkrat očitano tudi s strani vlagatelja zahtevka za revizijo. Naročnik ne vidi razloga, da bi moral imeti pooblastilo pogodbenih partnerjev, saj kot plačnik MTP išče najugodnejšega veletrgovca, ki bo po opravljeni dobavi za pripomoček dejansko tudi prejel plačilo v višini ponudbene cene in v breme naročnika. V 2. členu pogodbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije je posebej poudarjeno, da se seznam pogodbenih partnerjev naročnika lahko spremeni. Naročnik pojasnjuje, da je v prilogi pogodbe navedel izdajna mesta na podlagi veljavnih pogodb. Tako je njegova dolžnost (in s tem je vlagatelj zahtevka za revizijo seznanjen) zagotoviti ustrezno dostopnost pripomočkov zavarovanim osebam tako, da jih izdajajo obstoječi pogodbeni partnerji naročnika in tudi druge lekarne in specializirane prodajalne v kolikor bi naročnik videl potrebo, one pa voljo po tem, da izpolnjujejo predpisane zakonske pogoje. Glede vlagateljeve navedbe o opravljanju trgovinske dejavnosti naročnik pojasnjuje, da po izvedenem javnem naročilu naročnik s pogodbenim partnerjem (izbranim ponudnikom) vstopi v poslovno razmerje zasebnega-civilnega prava, kjer sta stranki v prirejenem položaju in imata oba pogodbena partnerja pravice in dolžnosti po splošnih pravilih obligacijskega prava. Skrb glede zagotovljenosti finančnih sredstev s strani vlagatelja je zato povsem odveč, saj ima pogodbeni partner na razpolago številne institute civilnega prava, ki mu omogočajo priti do poplačila tudi v primeru plačilne nediscipline drugega partnerja. V zvezi s spornim načinom ocenjevanja naročnik navaja, da je zgolj zaradi sicer malo verjetne situacije, za primer da bi dva ponudnika za posamezen sklop dosegla enako število točk določil, da bo v tem primeru izbran ponudnik, ki bo ponudil daljši plačilni rok. Določil je t.i. pomožno merilo, ki sploh ne bo uporabljeno, z izjemo zgoraj opisane situacije, v kateri bi naročnik za naročilo izmed dveh ponudnikov s popolnoma enakim številom zbranih točk po ocenjevanju ponudb izbral tistega ponudnika, ki bi ponudil daljši plačilni rok (najmanj 45 dnevni plačilni rok je določen kot pogoj). Navedba vlagatelja, da je podatek o življenjski dobi, ki je daljša od trajnostne, nepomemben, je po mnenju naročnika napačna, saj ima namreč možnost in je v njegovem interesu, da predlaga spremembo trajnostne dobe, v kolikor bi ugotovil smiselnost spremembe na podlagi izvedenega tega javnega naročila (primer, ko bi bila življenjska doba posameznega pripomočka daljša od sedaj določene trajnostne dobe). V zvezi z vlagateljevimi navedbami o dokazovanju finančne sposobnosti, naročnik navaja, da je v točki "h" opredelil štiri možne načine dokazovanja navedenega pogoja glede usposobljenosti in sposobnosti, razen tega pa dopustil možnost dokazovanja navedenega pogoja tudi z drugimi dokazili. Glede na četrti odstavek 42. člena ZJN-l lahko naročnik določi tudi druge elemente, kot jih navaja zakon, glede ugotavljanja finančne in poslovne sposobnosti, zato meni, da je razpisna dokumentacija tudi v tem delu v skladu z ZJN-l. Nadalje naročnik poudarja, da je zahteval v razpisni dokumentaciji v točki 5. Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati medicinski pripomočki, da morajo biti vsi medicinski pripomočki vpisani v register medicinskih pripomočkov pri Uradu RS za zdravila. Na ta način bo na podlagi predloženega dokazila lahko ugotovil, da pripomoček izpolnjuje vse zahteve v skladu s Pravilnikom o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 71/03), ki natančno opredeljuje vse bistvene zahteve za pripomočke glede izdelave, dajanja v promet in uporabo. To pa pomeni, da tudi tehnične specifikacije, tako kot jih opredeljuje vsebinsko 34. člen ZJN-l že določa Pravilnik o medicinskih pripomočkih in je njihovo skladnost že z izdajo potrdila ugotovil Urad za zdravila RS. Po mnenju naročnika bi bilo nesmiselno, da bi še posebej navajal minimalne tehnične specifikacije, ki jih morajo imeti medicinski pripomočki. Kljub temu je določil dodatne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati pripomočki za posamezen sklop in so v razpisni dokumentaciji natančno navedeni. Naročnik zavrača tudi navedbo vlagatelja o kršitvi 50. in 51. člena ZJN-1, saj meni, da so merila objavljena v javni objavi v Uradnem listu RS in v razpisni dokumentaciji popolnoma enaka. Razen tega naročnik meni, da njegova odločitev za ponudnika ni tako "usodna" kot jo želi prikazati vlagatelj, saj naročnik ni edini, ki povprašuje po tovrstnem blagu. Potencialni naročniki pripomočkov, ki so predmet tega javnega razpisa so tudi vsi izvajalci zdravstvenih storitev.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila in ga na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 25.02.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. JN 0309-5/10-03-B, z dne 01.03.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-50/04-23-462, z dne 10.03.2004 na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za mnenje Agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki ga ji je posredovala v dopisu, št. 5371-19/2004;1, z dne 12.03.2004. Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-50/04-23-538, z dne 22.03.2004, naslovila na Agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke zaprosilo za dodatna pojasnila k prejetemu mnenju in ji ga je le-ta posredovala v dopisu, št. 5371-19/2004;3, z dne 25.03.2004.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanega mnenja Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je tudi dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo, skladno s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 3. člena ZJN-1, upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Poudariti je treba, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razkriti, katerim domnevnim kršitvam vlagatelj oporeka oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo mestoma zgolj zatrjuje nepravilnosti in si postavlja vprašanje (ali je predmet razpisa sploh predmet javnega naročila), ne navaja pa kršitev ZJN-1 ter dejstev in dokazov za le-te, kot to zahteva 4. in 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZJN-1 ter 7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN.

Glede vlagateljeve navedbe o tem, da iz razpisne dokumentacije ni razvidna pravna podlaga za aktivno legitimacijo naročnika po ZJN-1, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik v skladu z določilom 6. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, štev. 79/99, 124/00 in 110/02) posredni uporabnik proračuna in s tem tudi naročnik v smislu 1. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Glede vprašanja, ali je naročnik pri nabavi MTP dolžan postopati v skladu s predpisi o javnem naročanju se je (kot pravilno opozarja naročnik) Državna revizijska komisija se je že opredelila v svoji odločitvi, štev. 018-233/01-21-1598, z dne 6.12.2001Â", s katero je na podlagi mnenja Ministrstva za finance, štev. 403-5/01-212/01, z dne 27.11.2001, ugotovila, da se je naročnik pri nabavljanju MTP dolžan ravnati po določbah ZJN-1. Zahtevek za revizijo v tem delu ni utemeljen. Iz istega razloga tudi ni utemeljena vlagateljeva navedba, da bodo s tem, ko bo izbran le en ponudnik (oziroma določen produkt samo enega proizvajalca), vsi drugi ponudniki za celotno obdobje trajanja pogodbe za ta MTP izrinjeni in bi zato po mnenju vlagatelja s svojo dejavnostjo prenehali. Svojo trditev vlagatelj opira na prvi odstavek 5. člena ZJN-1 (Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki), ki določa, da naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence. Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki pomeni, da mora biti vsem zainteresiranim in sposobnim ponudnikom omogočeno poslovanje z javnim sektorjem pod enakimi pogoji. Dejstvo je, da je naročnik pri nabavljanju MTP dolžan ravnati po ZJN-1 in da se je odločil oddati javno naročilo po odprtem postopku, ki najbolj zagotavlja cilje javnega naročanja. Za odprti postopek oddaje javnega naročila je obvezen javni razpis, kar omogoča vsem morebitnim ponudnikom, da se seznanijo z vsebino in pogoji javnega naročila. Odprti postopek oddaje javnega naročila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji (18. člen ZJN-1). Javna naročila pa zagotavljajo dostop do javnega sektorja. Namen pravil o javnih naročilih ni, da bi vsem ponudnikom zagotavljala enake možnosti za pridobitev posla. Naročnik sme in mora razlikovati ponudnike in njihove ponudbe. Vsem pa mora vnaprej povedati, katere okoliščine na strani ponudnika ali predmeta javnega naročila so zanj relevantne. S pogoji in merili izloči določene ponudbe in med ugodnimi izbere najugodnejšo. Določi pa lahko le take pogoje in merila, ki so v zvezi z določenim predmetom javnega naročila objektivno opravičljiva. Prepovedana so disriminatorna merila, ki izločujejo ponudbe brez objektivno opravičljivih razlogov in neupravičeno privilegirajo ponudnike ter preprečujejo konkurenco.
Zaradi navedenega vlagateljev argument prvega odstavka 5. člena ZJN-1 ni takšen, da bi utemeljil trditev le-tega o monopolizaciji trga in omejevanju konkurence med ponudniki.
V povezavi s tem, da je naročnik dolžan pri nabavljanju MTP ravnati po ZJN-1, je tudi vlagateljeva trditev, da naročnik za opravljanje te dejavnosti ni ustrezno registriran, brezpredmetna.

Glede na navedbo iz zahtevka za revizijo, da naročnik nima pooblastila, da lekarnam in prodajalnam MTP-ja vsiljuje dobavo enostransko izbranih pripomočkov s strani določenih pravnih oseb, je Državna revizijska komisija zaprosila Agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke za odgovor o tem, kdo lahko izroči končnim uporabnikom prsne proteze in kilne pasove glede na navodilo proizvajalcev in ali so v konkretnem primeru to lekarne in specializirane MTP prodajalne. Iz odgovora Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, z dne 25.03.2004, je razvidno, da način izdaje določi izdelovalec, v primeru prsnih protez in kilnih pasov, se le-te izdajajo v lekarnah in specializiranih prodajalnah za prodajo medicinskih pripomočkov na drobno.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila vlagateljevo navedbo, da naj bi naročnik v nasprotju z ZJN-1 "dodal" še tretje merilo (daljši plačilni rok) ob dejstvu, da se je odločil za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe ob upoštevanju meril "cena" in "življenjska doba medicinskega pripomočka".

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo naročnika. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, pod 10. točko navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ("Merila za ocenjevanje ponudb"), zapisal naslednja pravila:

"Naročnik bo izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo za posamezen sklop.
Pri tem bo kot merilo uporabil CENO medicinskega pripomočka (70%) in ŽIVLJENJSKO DOBO medicinskega pripomočka (30%) na spodaj opisani način.

Najvišje število točk, ki jih ponudnik pri ocenjevanju lahko doseže za posamezen sklop je 100.

V primeru, da več ponudnikov v okviru posameznega sklopa doseže enako (največje) število točk, se javno naročilo odda tistemu ponudniku, ki ponudi daljši plačilni rok.".

Predvsem je vlagatelju potrebno pritrditi v tem, da se je naročnik odločil izbrati ekonomsko najugodnejšo ponudbo (drugi odstavek 51. člena ZJN-1). Iz razpisne dokumentacije je mogoče razumeti, da sta v obravnavanem primeru merili za izbiro najnižja cena in življenjska doba medicinskega pripomočka ter da pravilo iz tretjega odstavka določa le pomožno merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika v primeru, če bi dva ponudnika ponudila pripomočke po popolnoma enaki ceni in pri enaki življenjski dobi medicinskega pripomočka. Pri tem pa Državna revizijska komisija opozarja, da je bil naročnik vendarle dolžan upoštevati, da mora biti tudi takšno (pomožno) merilo za izbiro določeno v skladu z zahtevami ZJN-1. Če je namreč naročnik predvidel, da bo kot pomožno merilo upošteval dolžino plačilnega roka, bi moral tudi natančno opisati, kako bo dolžina ponujenega plačilnega roka vplivala na izbiro, predvsem pa predvideti, kako bo ravnal v primeru, če bosta obe ponudbi z (enako) najnižjo ceno vsebovali (tudi) enak plačilni rok. Le na ta način bi namreč naročnik v celoti sledil določilu 50. člena ZJN-1, ki v drugem in tretjem odstavku izrecno zahteva, da mora naročnik merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji jasno vnaprej opisati in ovrednotiti. Naročniki mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila naročnik ne sme več spreminjati meril (tretji odstavek 50. člena ZJN-1). Dejstvo je, da naročniki v postopkih oddaje javnih naročil sami izberejo kombinacijo različnih načinov vrednotenja, glede na pomembnost, ki ga za njih predstavlja posamezno merilo, pa tudi glede na vnaprejšnjo (objektivno) možnost določitve, tako pomena kot tudi načina uporabe posameznega merila. Naročniku je namreč v razpisni dokumentaciji in v objavljenem javnem razpisu opredeljeno vrednotenje meril v pomoč v samem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb, zaradi česar naročniki na bolj pregleden način izberejo najugodnejšega ponudnika. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre pritrditi vlagateljevemu zahtevku za revizijo tudi v delu, kjer navaja, da je med objavo razpisa v Uradnem listu RS in razpisno dokumentacijo razlika, saj je naročnik v točki 15. objave v Uradnem listu RS objavil le merili "cena" in "življenjska doba medicinskega pripomočka".

V zvezi z vlagateljevimi očitki, da je povsem nepomembna življenjska doba medicinsko tehničnih pripomočkov, saj iz pravic, ki jih imajo zavarovanci iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, jasno izhaja, da imajo ženske po amputaciji dojke pravico do teh pripomočkov 1x letno, ga je potrebno opozoriti, da ZJN-1 praviloma ne posega v določanje potreb naročnika, na podlagi katerih le-ta oblikuje predmet javnega naročila. Potrebe javnih naročnikov so vezane na izvajanje njihovih funkcij, katere so jim bile poverjene s predpisi, ki urejajo njihovo ustanovitev, organizacijo in obseg izvrševanja poverjene jim dejavnosti. Oblikovanje potreb naročnika je zato po naravi stvari v prvi vrsti vezano na odgovornost za pravilno in zakonito izvajanje dejavnosti naročnika ter je tako stvar naročnikovih poslovnih odločitev, v katere pa pravila o javnem naročanju ne morejo neposredno poseči. Naročnik ima tako vso pravico, da sam odloča o tem, kakšne tehnične značilnosti posameznih proizvodov bo zahteval, saj bo navsezadnje le on v celoti odgovoren za zanesljivost in varnost razpisanih proizvodov.

Vlagatelj oporeka razpisni dokumentaciji naročnika tudi v poglavju II/4 navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer so navedeni primeri, na kakšen način se finančne sposobnosti dokazujejo, pri čemer naj bi naročnik puščal tudi "odprto možnost, da se dokazujejo na načine, ki jih izberejo ponudniki.".
Naročnik je pod točko 4. (Dokazila o usposobljenosti in sposobnosti ponudnika) na strani 8 razpisne dokumentacije zapisal, da mora ponudnik k ponudbi predložiti listine kot dokaz za izpolnjevanje pogoja usposobljenosti in sposobnosti in pod točko "h" zahteval:
"izjavo ponudnika o finančni sposobnosti s priloženim načrtom financiranja posla, ki ga pripravi ponudnik, iz katerega je razvidno, da bo ponudnik sposoben pokrivati stroške dobave medicinskih pripomočkov pogodbenim partnerjem naročnika od prvih naročil po pogodbi z naročnikom vsaj do prejema prvih plačil s strani pogodbenih partnerjev naročnika.

Glede na konkretne plačilne roke ter roke dobav mora ponudnik pripraviti načrt financiranja, ki bo izkazal sposobnost poravnavanja obveznosti do proizvajalca oz. zastopnika v pogodbenih rokih vsaj do prvih plačil pogodbenih partnerjev naročnika.

Možna dokazila o finančni sposobnosti izvedbe posla so predvsem, ne pa izključno, naslednja:

- ponudnik izkaže, da bo imel na dan valute plačil proizvajalcu oz. zastopniku (vsaj do prvih plačil pogodbenih partnerjev naročnika) po podpisu pogodbe na poslovnem računu (-ih) sredstva, s katerimi lahko v celoti pokriva svoje obveznosti do proizvajalca oz. zastopnika (dokazila o zapadlih terjatvah na ta dan pri tem ne zadoščajo, saj ni nujno da bodo te pravočasno poravnane, kar za naročnika predstavlja nesprejemljivo tveganje);
- ponudnik izkaže, da bo imel na dan valute plačil proizvajalcu oz. zastopniku (vsaj do prvih plačil pogodbenih partnerjev naročnika) po podpisu pogodbe pri poslovni banki odobren izredni limit v potrebni višini, s katerim lahko pokrije svoje obveznosti do proizvajalca oz. zastopnika, kot jih ima po pogodbi s slednjima;
- ponudnik izkaže, da bo imel na dan valute plačil proizvajalcu oz. zastopniku (vsaj do prvih plačil pogodbenih partnerjev naročnika) po podpisu pogodbe razpolagal s kreditom banke ali druge finančne institucije v potrebni višini, s katerim lahko pokriva svoje obveznosti do proizvajalca oz. zastopnika;
- ponudnik z listino, ki jo potrdi proizvajalec oz. zastopnik izkaže, da mu bo slednji nudil roke plačil (vsaj do prvih plačil pogodbenih partnerjev naročnika), ki so vsaj enaki vsoti dobavnega roka in plačilnega roka po pogodbi z naročnikom;
- ponudnik predloži druga dokazila, s katerimi z gotovostjo izkaže navedeni pogoj.".

Naročnik je zahtevo iz točke "h" navodil ponudnikom oblikoval kot pogoj v smislu določil ZJN-1. V 12. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je določeno, da je "pogoj" element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Določitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila in dokazovanje izpolnjevanja postavljenih pogojev obravnava ZJN-1 v poglavju 2.6. (Pogoji za udeležbo). V skladu z ZJN-1 mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji obvezno navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku (prvi in drugi odstavek 41. člena ZJN-1) ter od ponudnikov zahtevati ustrezne pisne dokaze o izpolnjevanju postavljenih pogojev (prvi odstavek in drugi odstavek 42. člena ZJN-1). Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik le primeroma določil vsebino dokumentov, s katerimi ponudnik lahko dokazuje izpolnjevanje pogoja finančne sposobnosti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dopustil možnost dokazovanja izpolnjevanja tega pogoja z (drugimi) dokumenti, ki jih naročnik eksplicitno ni navedel. S tem je naročnik pod navedeno točko dopustil možnost ponudnikom, da dokazujejo usposobljenost in sposobnost z drugimi listinami ("ne pa izključno"). Ker je v obravnavanem primeru ugotovljeno, da naročnik ni natančno navedel listin, s katerimi ponudniki dokazujejo finančno sposobnost, je potrebno ugotoviti, da je naročnik s postavitvijo spornega pogoja kršil spredaj navedena določila ZJN-1. Naročnik se za določitev takšne razpisne dokumentacije (nepravilno) sklicuje na četrti odstavek 42. člena ZJN-1, in sicer, da lahko naročnik določi tudi druge elemente, kot jih navaja zakon, glede ugotavljanja finančne in poslovne sposobnosti. Za takšno možnost je sicer najti zakonsko podlago v 4. točki drugega odstavka 42. člena ZJN-1, ki pa je ni razumeti tako, kot jo je razumel naročnik, ko je ponudnikom dopustil možnost, da le-ti po lastni presoji predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev in s tem dopustil subjektivni pristop za oceno o tem ali je posamezni ponudnik finančno sposoben za izvedbo predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija tako pritrjuje vlagatelju v tem delu zahtevka za revizijo, saj mora naročnik jasno in natančno navesti, katere listine oziroma podatke mora ponudnik predložiti za dokazovanje določenega pogoja.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, da naročnik ni opredelil tehnične specifikacije, na podlagi katere bi lahko ponudnik ponudil najcenejši, vendar kakovosten in funkcionalno še vedno sprejemljiv pripomoček, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za mnenje Agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke.
Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke je v mnenju, z dne 25.03.2004, na vprašanje Državne revizijske komisije, ali za področje predmeta javnega naročila (prsne proteze in kilni pasovi) obstajajo standardi, pojasnila, da je potrebno pri izdelavi medicinskih pripomočkov v skladu s določbo 97. člena Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00, 7/02, 13/02 in 67/02; v nadaljevanju: ZZMP) uporabljati tehnične standarde. Kateri tehnični standardi so bili pri izdelavi uporabljeni, je razvidno iz listine "Izjava o skladnosti". Izjavo o skladnosti za medicinske pripomočke razreda I (kamor so uvrščene tudi prsne proteze in kilni pasovi) izda sam izdelovalec (91. člen ZZMP), s čemer prevzema odgovornost za kvaliteto izdelka in njegovo varnost. Za medicinske pripomočke razreda I se šteje, da predstavljajo nizko stopnjo tveganja za uporabnika. Bistvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati vsak medicinski pripomoček, so navedene v Dodatku I k Pravilniku o medicinskih pripomočkih. Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke nadalje še navaja, da je naročnik v obravnavanem primeru v točki 5. navedel zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vsi medicinski pripomočki, to je vpis v register medicinskih pripomočkov in kratek opis velikosti in vrsto materiala iz katerega so izdelani. Pred vpisom v register medicinskih pripomočkov mora predlagatelj vpisa predložiti med drugim tudi "Izjavo o skladnosti". Odgovornost za uporabo tehničnih standardov pri izdelavi torej nosi izdelovalec.

Na podlagi odgovora Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke in vpogleda v razpisno dokumentacijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevi očitki o domnevno neopredeljenih tehničnih specifikacijah ter s tem o kršitvah določb 31. in 35. člena ZJN-1, niso utemeljeni. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik v točki 5.1 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ("Skupne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vsi medicinski pripomočki") izrecno zahteval: "Vsi medicinski pripomočki, ki so predmet tega naročila, morajo:
(a) biti vpisani v register medicinskih pripomočkov pri Uradu za zdravila RS", obenem pa je naročnik kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja zahteval tudi predložitev izpisa iz registra medicinskih pripomočkov Urada za zdravila RS. Ob navedenem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da bo na ta način na podlagi predloženega dokazila le-ta lahko ugotovil, da pripomoček, ki je predmet konkretne ponudbe, izpolnjuje vse zahteve v skladu s Pravilnikom o medicinskih pripomočkih, ki natančno opredeljuje vse bistvene zahteve za pripomočke glede izdelave, dajanja v promet in uporabo. Navedeno pa obenem pomeni, da so tudi tehnične specifikacije predmeta obravnavanega javnega naročila (31. in 34. člen ZJN-l) že določene s Pravilnikom o medicinskih pripomočkih in je njihovo skladnost z izdajo potrdila že ugotovil Urad za zdravila RS. Poleg tega je naročnik v točki 5.2 razpisne dokumentacije ("Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati medicinski pripomočki po posameznih sklopih") določil še dodatne zahteve (pogoje v smislu 12. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1) glede pričakovane kakovosti, varnosti in učinkovitosti ter funkcionalnosti izdelka oziroma o zahtevanih lastnosti, ki zadevajo način uporabe predmeta obravnavanega javnega naročila (stran 10 razpisne dokumentacije). Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da v konkretnem primeru ni mogoče pritrditi vlagateljevemu očitku, da tehnične specifikacije predmeta javnega naročila niso opredeljene oziroma da so premalo določene. Ob tem pa je takšno odločitev oprla na mnenje Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, z dne 25.03.2004, ki je na vprašanje Državne revizijske komisije, ali strokovno primerno usposobljena oseba na podlagi pravil stroke in podatkov naročnika v razpisni dokumentaciji lahko določi vrsto izdelka, ki ga razpisuje naročnik (prsne proteze in kilni pasovi), odgovorila, da strokovno primerno usposobljena oseba lahko na podlagi pravil stroke in ustreznih izkušenj določi vrsto izdelka, ki ga razpisuje naročnik (prsne proteze in kilni pasovi).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 100.000,00 SIT, in odvetniške stroške v višini 2000 odvetniških točk, to je 220.000,00 SIT, z vštetim DDV 264.000,00 SIT, skupno torej 364.000,00 SIT, ki jih mora naročnik plačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 02.04.2004

Metoda Hrovat, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana