018-026/04 Termoelektrarna šoštanj d.o.o.

Številka: 018-26/04-22-324

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot predsednice senata, članice mag. Marije Bezovšek kot poročevalke senata in članice Metode Hrovat kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za "stalna dela na deponiji premoga v Termoelektrarni šoštanj" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje RIEMER d.o.o., šolska ulica 14, Slovenske Konjice, ki ga zastopata odvetnika Aleš Maček, Muzejski trg 8, Celje in Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Termoelektrarna šoštanj d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, šoštanj, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Slomškov trg 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9.3.2004

ODLOČILA

1.) Revizijski postopek za oddajo naročila za "stalna dela na deponiji premoga v Termoelektrarni šoštanj" se ustavi.
2.) Vlagatelj je dolžan plačati naročniku stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 264.000 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je na podlagi razpisne dokumentacije, z dne 27.11.2003 in povpraševanja, štev. 530BP-314-03, z dne 28.11.2003, prejel pet ponudb za "stalna dela na deponiji premoga v Termoelektrarni šoštanj" ter med njimi kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Vas gradbeništvo, trgovina in proizvodnja d.o.o., Cesta Lole Ribarja 2, šoštanj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zahtevku za revizijo, z dne 6.1.2004, navaja, da sta vlagatelj kot izvajalec in naročnik dne 8.6.1999 sklenila pogodbo, štev. 42-99-TVG, s katero je naročnik oddal, vlagatelj pa prevzel stalna dela na deponiji premoga TE šoštanj za obdobje petih let. Vlagatelj navaja, da sta obe stranki na osnovi razpisne dokumentacije izdelane ponudbe, štev. 11/98, z dne 25.11.1998, ki je sestavni del pogodbe, dne 9.12.2002 sklenili Sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, štev. 202-02-VSO, ki se nanaša na poslovno sodelovanje, ki zajema vsa dela in aktivnosti, ki so potrebne za pripravo premoga za nemoten proces proizvodnje električne in toplotne energije v Termoelektrarni šoštanj. Vlagatelj dalje navaja, da ga je naročnik z dopisom, štev. 400VKS/430TAJ, z dne 23.12.2003, obvestil, da mu z dnem 31.3.2004 odpoveduje izvajanje stalnih del na deponiji premoga, obenem pa ga je v omenjenem dopisu obvestil tudi, da je naročnik zaradi spremenjenih okoliščin in dejstva, da je postal lastnik deponije premoga Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Ljubljana, izvedel nov postopek povpraševanja ter da je po izvedenem ocenjevanju vseh prispelih ponudb in po obravnavi nadzorni svet naročnika sprejel sklep, s katerim je podal soglasje za sklenitev pogodbe z drugim, novim izvajalcem, ki je ponudil najnižjo ceno. Vlagatelj dodaja, da ima kot sedanji izvajalec del, ki so predmet naročila, pravni interes za vložitev zahtevka za revizijo, saj ima interes za dodelitev naročila in mu je oz. bi mu lahko bila z takšnim ravnanjem naročnika, ko je nezakonito izbral drugega izvajalca, povzročena škoda.
Vlagatelj meni, da ima naročnik, ki mora skladno z določilom 1. in 3. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, štev. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) pri nabavi blaga, oddaji storitev in gradenj ravnati po pravilih o javnem naročanju, status naročnika v skladu z določili ZJN-1. S tem v zvezi vlagatelj navaja, da je večinski ustanovitelj in družbenik naročnika Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: HSE d.o.o.), ki ima v osnovnem kapitalu delež 15.500.918.902,30 SIT od skupno 19.498.011.197,82 SIT, torej kar 79,5 % osnovnega kapitala, Republika Slovenija pa je pri ustanovitvi HSE d.o.o. svoj 79,5% poslovni delež pri naročniku prenesla kot stvarni vložek na HSE d.o.o.. Vlagatelj dalje navaja, da je HSE d.o.o. v 100% lasti Republike Slovenije, ki je neposredni uporabnik proračuna, HSE d.o.o. pa je pravna oseba, ki jo je ustanovila Republika Slovenija kot neposredni uporabnik proračuna, s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu - oskrbe prebivalstva z električno energijo in v kateri Republika Slovenija imenuje poslovodje in člane nadzornega sveta. Vlagatelj meni, da je HSE d.o.o. naročnik po 1.c točki 1. odstavka 3. člena ZJN-1 ter navaja, da je glavna dejavnost naročnika proizvodnja in oskrba z električno energijo, ki je namenjena zadovoljevanju potreb v splošnem interesu, obe družbi (HSE d.o.o. in naročnik) pa izvajata dejavnost oskrbe z električno energijo, torej dejavnost v javnem interesu. Naročnik je torej po vlagateljevem prepričanju naročnik v smislu 1. d točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1 in je pri oddaji javnih naročil dolžan spoštovati določila ZJN-1, ker je povezana družba z družbo HSE d.o.o.. Vlagatelj navaja, da HSE d.o.o. oziroma Republika Slovenija kot edini ustanovitelj HSE d.o.o., kot večinski lastnik naročnika, z več kot tričetrtinskim poslovnim deležem, preko upravljanja postavlja nadzorni svet in upravo in diktira način poslovanja, usmerja poslovno politiko in ima bistveni vpliv pri odločanju, financiranju in poslovanju naročnika, pri čemer je ena oseba (g. T.L.) član nadzornega sveta tako v HSE d.o.o. kakor tudi v naročniku, Republika Slovenija pa je proračunski uporabnik in je kot ustanovitelj HSE d.o.o. tudi večinski lastnik v naročniku. Družbi HSE d.o.o. in naročnik sta torej povezani družbi, trdi vlagatelj, naročnik pa je naročnik v smislu 1. odst. 3. člena ZJN-1.
Vlagatelj je prepričan, da naročnik pri oddaji predmetnega naročila ni ravnal skladno z določbami ZJN-1, čeprav jih je bil dolžan spoštovati ter da je njegovo odločitev o oddaji naročila novemu izvajalcu in celoten postopek oddaje naročila potrebno razveljaviti. Vlagatelj opozarja, da je pogodba, sklenjena z novim izvajalcem brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, ki bi ga naročnik moral izvesti, nična po določilu 7. alinee 130. člena ZJN-1, takšno ravnanje naročnika pa je tudi prekršek, za katerega je z določilom 131. člena ZJN-1 predpisana denarna kazen.
Naročnik bi moral po vlagateljevem mnenju pri oddaji predmetnega naročila izpeljati odprti postopek oddaje javnega naročila skladno z določilom 17. člena ZJN-1. Vlagatelj meni, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za oddajo naročila po postopku s pogajanju brez predhodne objave v skladu z določilom 1. odstavka 20. člena ZJN-1, saj naročnik ni izpeljal predhodnega neuspešnega odprtega ali omejenega postopka (1. točka 1. odstavka 20. člena ZJN-1), takšne oddaje pa tudi ne narekujejo objektivni razlogi ali razlogi, povezani z varovanjem izključnih pravic (2. točka 1. odstavka 20. člena ZJN-1 ) in to ni nujno potrebno oz. ne gre za nepredvidljive dogodke (3. točka 1. odstavka 20. člena ZJN-1 ), prav tako pa za to naročnik tudi ni pridobil predhodnega mnenja Urada za javna naročila. Prav tako po vlagateljevem mnenju ni izpolnjen noben izmed zakonskih pogojev za oddajo naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ki jih določa 97. člen ZJN-1. Pri tem vlagatelj opozarja, da naročnik ne more prosto izbirati med postopki, ampak naročilo praviloma odda po odprtem postopku, druge postopke pa lahko uporabi le, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, pri čemer je nujna restriktivna razlaga, kot je to že opozorila Državna revizijska komisija v svoji odločitvi, štev. 018-186/01, z dne 9.10.2001. S takšnim ravnanjem je naročnik po vlagateljevem prepričanju kršil določila ZJN-1, ki urejajo postopek oddaje javnih naročil, ter temeljna načela javnega naročanja, kot so načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1), načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1), načelo transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1), načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), načelo formalnosti in druga. Vlagatelj opozarja, da je naročnik s tem, ko je razpisno dokumentacijo poslal le določenim potencialnim ponudnikom, ne pa tudi vlagatelju (slednjega je le obvestil o odpovedi pogodbenega razmerja) in naročilo oddal brez predhodne objave in ne glede na postopek, določen z ZJN-1, vlagatelju kot zainteresiranemu ponudniku popolnoma odvzel možnost sodelovati v postopku in mu preprečil enakopravno konkuriranje za izvedbo naročila.
Vlagatelj navaja še, da naj bi naročnik po podatkih, s katerimi razpolaga vlagatelj, naročilo oddal izbranemu ponudniku. Vlagatelj navaja, da je bil izbrani ponudnik ustanovljen dne 29.10.2003 ter da glede na kratek čas poslovanja ni predložil podatkov o poslovanju (BON1-AJPES), kot je to določeno v 10. točki Dokumentacije za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika, izbrani ponudnik pa po vlagateljevem mnenju tudi ne izpolnjuje drugih razpisnih pogojev, ki jih je določil naročnik v razpisni dokumentaciji.
Vlagatelj zahteva tudi, da mu naročnik povrne priglašene stroške revizijskega postopka, in sicer stroške za takso v znesku 100.000,00 SIT ter odvetniške stroške (povečane za 20% DDV) za študij zadeve, pregled listin in posvet s stranko 500 točk ter za sestavo zahtevka za revizijo 3000 točk.

Naročnik je s sklepom (brez opr. štev.), z dne 22.1.2004, zahtevek za revizijo zavrgel kot nedovoljen. V obrazložitvi navedenega sklepa naročnik navaja, da je najprej preveril navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na status naročnika v skladu z ZJN-1. Naročnik se strinja z vlagateljem, da je poleg ostalih ustanoviteljev ustanovitelj naročnika tudi HSE d.o.o., katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija. Dejstvo pa je, meni naročnik, da naročnik zaradi navedenega dejstva ni zavezan k oddaji javnih naročil po ZJN-1, saj ne izpolnjuje opredelilnih elementov za naročnika po 1. točki 3. člena ZJN-1. Naročnik namreč ni uporabnik proračuna, kot je to določeno v točkah a in b, prav tako ne izpolnjuje pogojev pod točko c, saj družbo nista ustanovila bodisi neposredni ali posredni uporabnik proračuna, ki ne moreta imenovati članov uprave ali nadzornega sveta, družba pa tudi ni ustanovljena v javnem interesu (izpolnjen ni niti eden od naštetih pogojev). Naročnik navaja, da je po svojem statusu gospodarska družba, ki opravlja tržno dejavnost v skladu z Energetskim zakonom (Ur.l.RS, štev. 79/99), in sicer proizvodnjo elektrike, prav tako pa tudi ustanovitelj HSE d.o.o. ne izvaja dejavnosti s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu, temveč opravlja tržno dejavnost, zato naročnik meni, da ni družba po točki č in d 1. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1.
Naročnik tudi meni, da ne izpolnjuje opredelilnih elementov za naročnika po 103. in 104. členu ZJN-1, saj ne izvaja dejavnosti, ki so določene kot javna služba. Iz navedenega po naročnikovem prepričanju nesporno izhaja, da naročnik ni zavezan oddajati javna naročila po določbah ZJN-1. Ne gre spregledati dejstva, navaja naročnik, da tudi HSE d.o.o. ni naročnik po ZJN-1, saj ne izpolnjuje opredelilnih elementov po 1. točki 1. odstavka 3. člena ZJN-1, kot tudi ne po 103. in 104. členu ZJN-1. Naročnik navaja, da takšno stališče izhaja tudi iz mnenja Inštituta za gospodarsko pravo, ki ga je pridobil HSE d.o.o., prav tako pa je tudi Državna revizijska komisija s sklepom, štev. 018-274/02-25-2181 že odločala o statusu HSE d.o.o..
Po naročnikovem mnenju je torej nesporno dejstvo, da naročnik ni dolžan oddajati javnih naročil v skladu z ZJN-1, je pa v konkretnem primeru kot dober gospodar ter v skladu s postopkom, ki ga ima definiranega v sistemu kakovosti ISO 9001/2000, pozval različne ponudnike, da oddajo svojo ponudbo pod pogoji, ki jih je določil glede na svoje potrebe in specifiko posla v skladu z določili civilnega prava. Zaradi navedenega po prepričanju naročnika pogodba z izbranim ponudnikom ne more biti nična po določilu 7. alinee 130. člena ZJN-1, saj naročnik, kot je že navedel, ni zavezan oddajati javna naročila po ZJN-1, temveč je v njegovi pristojnosti, da se odloči, na kakšen način bo izbral zase najugodnejšega ponudnika.
Glede na navedeno je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel kot nedovoljen, obenem pa tudi v celoti zavrača vse navedbe vlagatelja kot netočne in neutemeljene. Naročnik navaja še, da je bila vlagatelju posredovana razpisna dokumentacija za "Stalna dela na deponiji premoga v Termoelektrarni šoštanj" ter da je vlagatelj tudi do dneva in ure, ki je bil določen v razpisni dokumentaciji, naročniku predal svojo ponudbo, ki jo je naročnik tudi obravnaval. Naročnik navaja, da je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil najvišjo ceno, ponudba pa je bila ocenjena po enotni metodologiji kot ostale ponudbe. Dejstvo je, navaja naročnik, da je naročnik izbral najugodnejšega ponudnika v skladu z načelom dobrega gospodarja ter v skladu s sklepi nadzornega sveta.
Iz navedenega po naročnikovem mnenju nesporno izhaja, da je bilo vlagatelju od dneva prejema razpisne dokumentacije popolnoma znano, na kakšen način, pod kakšnimi pogoji in na kateri pravni podlagi bo naročnik izbral najugodnejšega ponudnika, saj iz razpisne dokumentacije nesporno izhaja, da je naročnik ni pripravil v skladu z ZJN-1 ter na podlagi Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Ur.l.RS, štev. 33/97, 63/97 in 84/99). Naročnik opozarja, da so bila ta dejstva vlagatelju znana že od začetka postopka oddaje naročila, vendar jih v celotnem postopku ni izpostavil, temveč je (po naročnikovem mnenju sicer nepravilno) pravno varstvo uporabil šele po prejemu dopisa, s katerim mu je naročnik odpovedal pogodbo o sodelovanju, štev. 42-99/TVG, z dne 8.6.1999 - to pa je nesporno po tem, ko je naročnik že sprejel odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, še več, ta odločitev je bila potrjena tudi na nadzornem svetu naročnika ter je bila že podpisana pogodba z izbranim ponudnikom z začetkom veljavnosti 1.4.2004. Naročnik meni, da bi vlagatelj moral, v kolikor je menil, da je naročnik zavezan postopati v skladu z določili ZJN-1, vložiti zahtevek za revizijo takoj, ko so mu bila dejstva znana oz. poznana, saj v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more več vložiti zahteve za revizijo iz razloga, ki so mu mogla oz. morala biti znana pred odločitvijo naročnika, vlagatelj pa je sprožil revizijski postopek šele po tem, ko je bil obveščen o tem, da se mu odpoveduje zgoraj navedena pogodba, torej po tem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje naročila, zato bi bilo potrebno šteti zahtevo za revizijo vlagatelja v smislu določil 5. odstavka 12. člena ZRPJN kot prepozno in jo kot tako zavreči.
Naročnik zaključuje, da ob odločitvi o tem, da se zahtevek za revizijo zaradi nedopustnosti zavrže, vlagatelju ni mogel priznati priglašenih stroškov, pri čemer pa tudi opozarja, da stroški niso priglašeni v skladu z Odvetniško tarifo.
Na koncu naročnik zahteva, da mu vlagatelj povrne stroške njegove pooblaščenke, po odvetniški tarifi v višini 2000 odvetniških točk, kar skupno z 20% DDV znaša 264.000,00 SIT.

Vlagatelj je z dopisi, z dne 26.1.2004 in 27.1.2004, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu, z dne 27.1.2004, vlagatelj navaja, da je po njegovem prepričanju stališče naročnika, da ni bil dolžan oddati javnih naročil v skladu z ZJN-1, neutemeljeno. Vlagatelj navaja, da je glede tega stališča tudi pridobil pravno mnenje Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, z dne 22.1.2004, iz katerega izhaja, da bi naročnik pri oddaji predmetnega naročila moral spoštovati določila ZJN-1 o oddaji javnih naročil ter da je pogodba o oddaji navedenih del nična v skladu s 7. točko 130. člena ZJN-1. V tej zvezi se vlagatelju tudi poraja sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, ta sum pa je po njegovem mnenju še toliko bolj utemeljen ob dejstvu, da je šlo za netransparenten postopek, saj npr. vlagatelj sploh ni bil obveščen o tem, kdo je bil "izbran", zanimive pa so tudi "PR" akcije naročnika v časopisih, s katerimi se je po mnenju vlagatelja poskušalo prikriti dejstvo, da ni šlo za javno oddajo naročila.
Vlagatelj tudi opozarja na po njegovem prepričanju neutemeljeno in neresnično trditev v obrazložitvi odločitve naročnika, češ, da je vlagatelj zamudil rok za revizijo ter da bi moral vložiti zahtevo takoj, ko so mu bila znana dejstva. Vlagatelj navaja, da je bil vse do trenutka, ko je prejel obvestilo o tem, da se z njim prekinja pogodba, zavajan, da gre za postopek s pogajanji in brez predhodne objave v skladu s 1. odstavku 20. člena ZJN-1 in da je šele s prejemom dopisa z naslovom "Odpoved izvajanja stalnih del na deponiji premoga", dne 23.12.2003 izvedel, da je šlo za "nov postopek povpraševanja".

Naročnik je z dopisom, z dne 30.1.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj s priloženo dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji. V omenjenem dopisu naročnik vztraja pri stališču, da ni zavezan oddajati naročila v skladu z določili ZJN-1 ter da zato tudi postopka oddaje naročila "Stalna dela na deponiji premoga v Termoelektrarni šoštanj" ni speljal na način in po postopku, kot ga določa ZJN-1.
V zvezi s pravnim mnenjem, na katerega se sklicuje vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, naročnik meni, da naročeno pravno mnenje ne odraža dejanskega stanja. Dejstvo je, navaja naročnik, da tudi ustanoviteljica naročnika HSE d.o.o., po mnenju Inštituta za gospodarsko pravo iz meseca decembra 2002, ni zavezana po nobeni točki 1. odstavka 3. člena ZJN-1 kot tudi ne po 103. in 104. členu ZJN-1, o zavezanosti HSE d.o.o., ki je soustanoviteljica naročnika, pa je Državna revizijska komisija že odločala s sklepom, štev. 018-274/02-25-2181.

Državna revizijska komisija je z dopisi, štev. 018-26/04-22-249, z dne 6.2.2004 in štev. 018-26/04-22-268, z dne 10.2.2004, naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 20. člena in 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje manjkajočo dokumentacijo. Naročnik je manjkajočo dokumentacijo posredoval v svojih dopisih, z dne 6.2.2004 in 13.2.2004.

Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-26/04-22-275, z dne 10.2.2004, vlagatelja zaprosila, naj ji skladno s 5. točko 3. odstavka 12. člena in 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje relevantno dokumentacijo kot dokazila za navedbe v zahtevku za revizijo ter dodatna pojasnila glede udeležbe vlagatelja v predmetnem postopku oddaje naročila. Vlagatelj je zaprošeno dokumentacijo in pojasnila posredoval z dopisom, z dne 17.2.2004.

Državna revizijska komisija je z dopisi, štev. 018-26/04-22-286, z dne 12.2.2004 ter štev. 018-26/04-22-363, z dne 27.2.2004 (urgenca) in štev. 018-26/04-22-433, z dne 5.3.2004 (druga urgenca), na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN ter v skladu z 2. odstavkom 3. člena ZJN-1 Vlado Republike Slovenije zaprosila, da pojasni, ali je potrebno Termoelektrarno šoštanj d.o.o., šoštanj obravnavati kot naročnika v smislu določil ZJN-1 ter ali je to podjetje pri sklepanju pogodb za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev dolžno ravnati po pravilih, ki jih določa ZJN-1. Do 9.3.2004 Državna revizijska komisija od Vlade Republike Slovenije zaprošenega pojasnila ni prejela.

Dne 8.3.2004, je Državna revizijska komisija od vlagatelja prejela pisno obvestilo, da umika vloženi zahtevek za revizijo.

ZRPJN ureja položaj, ko vlagatelj umakne zahtevek za revizijo, v 23. členu (Odločitev Državne revizijske komisije), kjer je v 4. alinei 1. odstavka 23. člena določeno, da Državna revizijska komisija s sklepom, na podlagi prejema pisnega obvestila o umiku zahtevka za revizijo, pred sprejemom odločitve Državne revizijske komisije, postopek za revizijo ustavi.

Ker je vlagatelj zahtevo za pravno varstvo umaknil pred sprejemom odločitve s strani Državne revizijske komisije, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Izrek o stroških temelji na 158. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02), ki se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja tudi v postopku revizije javnih naročil in ki v 1. odstavku določa, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 9.3.2004


Predsednica senata:
mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednice Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Termoelektrarna šoštanj d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, šoštanj, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Slomškov trg 4, Ljubljana
- RIEMER d.o.o., šolska ulica 14, Slovenske Konjice, ki ga zastopata odvetnika Aleš Maček, Muzejski trg 8, Celje in Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška 19 a, Ljubljana