018-011/04 DARS d.d.

Številka: 018-11/04-22-167

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za HC Razdrto - Vipava (Rebernice); Izdelava IP in PZR za objekte na odseku HC Rebernice od km 6,200 do km 11,700 ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Ponting d.o.o., Strossmayerjeva 28, Maribor (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 27.01.2004

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik mora ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb ter opraviti izbiro najugodnejšega ponudnika v skladu z merili, ki jih je objavil v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

Obrazložitev

Naročnik je dne 25.02.2003 sprejel sklep, št. 2003/00041, o začetku postopka oddaje javnega naročila za HC Razdrto - Vipava (Rebernice); Izdelava IP in PZR za objekte na odseku HC Rebernice od km 6,200 do km 11,700. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil dne 07.03.2003 v Uradnem listu RS, št. 23-24/2003, pod številko objave Ob-89691. Naročnik je z obvestilom, št. 402-26/03-RPP-LM/041, z dne 03.06.2003, vse ponudnike obvestil, da je na javni razpis prispelo 5 ponudb, od katerih so 4 ponudbe nepravilne in 1 ponudba pravilna, ter da zaradi navedenega v skladu s prvim odstavkom 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), ni mogel izbrati najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je za predmetno javno naročilo ponovno objavil javni razpis dne 20.06.2003 v Uradnem listu RS, št. 57-59/2003, pod številko objave Ob-96478. Z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 402-26/03-RPP-ŽP/41, z dne 18.11.2003, pa je vse ponudnike obvestil, da je izdelavo predmetnega javnega naročila oddal ponudniku J. V. Ginex International d.o.o. Nova Gorica + SPIT d.o.o. Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Naročnik je v obrazložitvi tega obvestila navedel, da vlagatelj v svoji ponudbeni dokumentaciji ni priložil izvlečkov iz bilance stanja za zadnja 3 obračunska leta in finančne projekcije (predvidevanja) za naslednji 2 leti, kot je to zahtevano v točki 5. l f Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodil ponudnikom) zaradi česar njegove ponudbe ni upošteval kot pravilne ponudbe.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 26.10.2003, od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila skladno z določili 79. člena ZJN-1, ki mu ga je naročnik posredoval v prilogi dopisa, št. 402-15/03 2003-00041, z dne 02.12.2003.

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 09.12.2003, v katerem navaja, da je naročnik z izločitvijo najugodnejše ponudbe kršil načelo gospodarnosti, postopek izbora najugodnejšega ponudnika pa vodil nepravilno, s čimer sta bili kršeni načeli transparentnosti porabe javnih sredstev in enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj navaja, da je naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila navedel, da je njegovo ponudbo izločil iz razloga, ker vlagatelj v svoji ponudbeni dokumentaciji ni priložil dveh dokumentov (izvlečkov iz bilance stanja za zadnja 3 obračunska leta in finančnega predvidevanja za naslednji 2 leti) za dokazilo finančne in poslovne sposobnosti. V obrazloženem obvestilu pa je navedel, da je izvleček bilance sicer priložen pod drugo točko, finančno stanje pa je razvidno iz priloženih obrazcev BON-1 in BON-2, da pa še vedno manjkajo finančna predvidevanja za naslednji 2 leti. Vlagatelj navaja, da predvidevanja za vnaprej ne morejo dejansko vplivati na finančno in poslovno sposobnost ponudnika storitev, kot smiselno zahteva 6. točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1 in niso pokazatelji finančne in poslovne sposobnosti. Pravi dokaz le-te so le dejanski pretekli rezultati, kar pa je razvidno iz vlagateljeve ponudbe. Agencija RS ocenjuje njihovo poslovanje z najvišjim bonitetnim razredom 1A, trenutno stanje z oznako zelo dobro, brez neporavnanih obveznosti, kar je vse razvidno iz vlagateljeve ponudbe. Tudi priložena garancija zagotavlja, da naročnik s tem, ko izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, ne vstopa v nikakršen poslovni riziko. Glede na navedeno vlagatelj smatra, da gre za iskanje formalne in ne vsebinske napake v vlagateljevi ponudbi, ki pa ima najnižjo ceno in je najbolj gospodarna.
V zvezi z vodenjem postopka pa vlagatelj navaja, da so bila v objavi javnega razpisa navedena merila za izbor najugodnejše ponudbe in sicer: reference, ponudbena cena in rok izdelave. Enaka merila pa so bila navedena tudi v razpisni dokumentaciji. V obvestilu o oddaji javnega naročila pa je naročnik eksplicitno navedel, da je bila merilo za izbor najugodnejšega ponudnika najnižja cena. Skladno s spremenjenim merilom v obvestilu o oddaji javnega naročila ni bilo priloženo točkovanje ponudnikov, kot je predvideval javni razpis. Vlagatelj navaja, da je naročnik izbral po drugačnih merilih, kot jih je navedel v razpisni dokumentaciji, kar pomeni kršitev 50. člena ZJN-1, s tem pa kršitev temeljnih načel javnega naročanja; načel transparentnosti porabe javnih sredstev in enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj obžaluje naročnikovo odločitev, da se izloči najnižjo ponudbo z najvišjimi strokovnimi referencami in z najvišjo oceno poslovne bonitete in izbere dražjega ponudnika z najnižjimi referencami med vsemi ponudniki. Vlagatelj še navaja, da se izbrani ponudnik z razpisano dejavnostjo ukvarja le postransko, da jo izvaja z začasno najeto delovno silo iz bivše Jugoslavije ter na ta način nelojalno konkurira ostalim podjetjem, ki vlagajo tudi v razvoj stroke, vzgojo in izobraževanje perspektivnih mladih slovenskih inženirjev.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 402-44/03 2003-00041, z dne 16.12.2003, pozval k plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, kar je vlagatelj dne 18.12.2003 tudi storil in naročniku dne 22.12.2003 po telefaksu posredoval tudi potrdilo o plačilu omenjene takse.

Naročnik je v prilogi dopisa, št. 402-44/03 2003/00041/II, z dne 06.01.2004, vlagatelju posredoval sklep uprave, št. 402-44/03 2003/00041/II, z dne 06.01.2004, v katerem je sklenil, da predmetni postopek delno razveljavi in ponovi v delu, ki se nanaša na ocenjevanje ponudb v skladu z razpisanimi merili in na odločitev naročnika o dodelitvi naročila oziroma izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je vlagatelj napačno razumel besedilo naročnikovega obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila v zvezi z revidiranimi letnimi bilancami (vlagatelj je navedel, da mu tega dokumenta po njegovem ne bi bilo potrebno prilagati, ker naj bi te podatke že vseboval izvleček bilance, priložen pod drugo točko, finančno stanje pa je razvidno iz priloženih BON-1 in BON-2). Navedbe v zvezi s predloženim BON-1 in BON-2 obrazcem v obrazloženem obvestilu se po naročnikovem navajanju nanašajo zgolj na ugotovitve v zvezi z obveznostjo revidiranja, ki po 54. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01, 59/01), ni obvezno za majhne družbe, s katerimi vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu, kamor spada po podatkih iz BON-1 tudi vlagatelj. Zato vlagatelju ni bilo potrebno predložiti revidiranih letnih bilanc, dolžan pa je bil predložiti izvlečke iz bilance stanja in finančno projekcijo za naslednji 2 leti, česar pa ni predložil v skladu z zahtevo iz točke 5. 1f Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zato je bila njegova ponudba ocenjena kot nepravilna. Glede finančnih predvidevanj pa vlagatelj sam navaja, da v ponudbi niso bila predložena. Naročnik navaja, da so irelevantna vlagateljeva navajanja, da finančna predvidevanja za vnaprej ne morejo dejansko vplivati na finančno in poslovno sposobnost ponudnika storitev, kot to smiselno zahteva 6. točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1. Vlagatelj pogoja iz točke 5. 1f Navodil ponudnikom nesporno ni izpolnil, vendar ga je kot ponudnik sprejel in nanj v fazi priprave ponudbe ni imel pripomb, saj je v svoji ponudbi predložil tudi izjavo, da sprejema pogoje razpisa, ki pa jih ni v celoti izpolnil.
Za postopek oddaje javnega naročila nesporno velja tudi načelo formalnosti. Naročnik kljub dejstvu, da je vlagatelj ponudil najnižjo ponudbeno ceno, ob upoštevanju načela formalnosti ni mogel izbrati njegove sicer cenovno najugodnejše ponudbe v skladu z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj ponudba ni ustrezala zahtevi iz 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 in ni bila pravilna. Vlagatelj ne navaja, da je njegova ponudba pravilna, ampak da je cenovno najugodnejša in najbolj gospodarna.
V zvezi z vlagateljevimi navedbami glede vodenja postopka pa naročnik navaja, da je objava javnega razpisa vsebovala v točki 17. Merila za ocenitev ponudb enaka merila kot razpisna dokumentacija v točki 12.2 Navodil ponudnikom in sicer reference, ponudbeno ceno in rok izvedbe. Po teh merilih so bile ocenjene predložene ponudbe, tako sta ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika po merilih reference in rok izdelave dosegla maksimalno število točk, pri ocenjevanju po merilu ponudbene cene pa je zaradi različne cene nastala razlika v točkovanju. V obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 402-26/03-RPP-ŽP/41, z dne 18.11.2003, je pomotoma navedeno, da je bilo edino merilo za ocenitev ponudb najnižja cena ob izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa in da je bila ponudba izbranega ponudnika izbrana ob upoštevanju navedenega merila. V skladu s 50. členom ZJN-1 mora naročnik izbrati najugodnejšega ponudnika na podlagi meril, ki jih je objavil v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in ovrednotena. Ker iz citiranega obvestila o oddaji javnega naročila ne izhaja, da je bila izbrana ekonomsko najugodnejša ponudba, naročnik meni, da so navedbe vlagatelja glede meril utemeljene in iz tega razloga postopek ocenjevanja ponudb in odločitve o dodelitvi javnega naročila ponovi, kljub temu, da revizijski zahtevek ne vsebuje predloga vlagatelja glede načina odprave očitanih kršitev. Naročnik je iz razloga, ker iz posredovanega obvestila o oddaji naročila izhaja, da je bilo merilo za ocenitev ponudbe najnižja cena ob izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa in da je bila ponudba izbranega ponudnika izbrana ob upoštevanju navedenega merila, kar ne ustreza dejanskemu stanju, s takim načinom ocenjevanja ponudb pa je bila podana kršitev 50. člena ZJN-1, odločil, da predmetni postopek delno razveljavi in ponovi v delu, ki se nanaša na ocenjevanje ponudb v skladu z razpisanimi merili in na odločitev naročnika o dodelitvi naročila oziroma izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 12.01.2004, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da so zaradi napačno uporabljenih meril ali napake v obvestilu o oddaji javnega naročila kršena načela transparentnosti in enakopravnosti med ponudniki. Uporabe napačnega merila za izbor naročnik ni ugotovil ali pojasnil niti v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, ampak šele v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj smatra, da je iz principa formalnosti, ki velja za vse sodelujoče v javnem razpisu, potrebna celotna in ne le delna razveljavitev razpisa.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 402-44/2003 2003/00041/III, z dne 16.01.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil iz dveh razlogov in sicer izpodbija naročnikovo odločitev, da je njegova ponudba nepravilna ter odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki naj bi jo naročnik opravil skladno z merilom najnižja cena in ne skladno z merili, določenimi v objavi javnega razpisa oziroma v razpisni dokumentaciji. Ugotoviti je potrebno, da je naročnik po prejetem zahtevku za revizijo ponovno pregledal dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu in ugotovil, da je vlagateljev zahtevek utemeljen v delu, ki se nanaša na odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika in neutemeljen v delu, ki se nanaša na (ne)pravilnost vlagateljeve ponudbe ter vsled ugotovitve, da je pri odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika zagrešil kršitev 50. člena ZJN-1, razveljavil postopek pregleda in ocenjevanja ponudb vključno z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 402-26/03-RPP-ŽP/41, z dne 18.11.2003.

Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo v zvezi z odločitvijo o izbiri najugodnejšega ponudnika, saj je tej navedbi naročnik že ugodil in skladno z določili prvega odstavka 16. člena ZRPJN delno razveljavil postopek oddaje predmetnega javnega naročila in sicer v delu, ki se nanaša na ocenjevanje ponudb v skladu z razpisanimi merili in na odločitev naročnika o dodelitvi naročila oziroma izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe. Takšno presojanje vlagateljevih navedb namreč ne dopušča tudi prepoved reformatio in peius. Državna revizijska komisija ugotavlja, da glede na ugotovljene kršitve s strani naročnika ni mogoče ugoditi vlagateljevi zahtevi, da se razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti, saj pri ugotovljenih kršitvah 50. člena ZJN-1 ne gre za kršitev, ki bi sama po sebi terjala razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti. Naročnik mora v ponovnem postopku pravilno oceniti pravilne ponudbe na podlagi meril, ki jih je določil v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, s čimer bo saniral ugotovljeno kršitev 50. člena ZJN-1. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da je naročnik navedel, da je bilo v obvestilu o oddaji javnega naročila "pomotoma navedeno, da je bilo edino merilo za ocenitev ponudb najnižja cena ob izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa in da je bila ponudba izbranega ponudnika izbrana ob upoštevanju navedenega merila", kar pa ni imelo podlage v njegovem dejanskem ocenjevanju. Delna razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila je po mnenju Državne revizijske komisije primerna in ustrezna sankcija glede na fazo postopka oddaje javnega naročila in ugotovljene kršitve ZJN-1. Glede na navedeno se vlagateljeva zahteva po razveljavitvi postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti, ki jo je vlagatelj podal v izjavi o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 12.01.2004, kot neutemeljena zavrne.

Ugotoviti je potrebno, da je naročnik z navedeno odločitvijo razveljavil celotni postopek pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, vključno s presojanjem pravilnosti prispelih ponudb v smislu izpolnjevanja pogojev oziroma ostalih zahtev naročnika. Naročnik bo moral tako zaradi svoje odločitve ponovno pregledati vse ponudbe (tudi vlagateljevo) in ugotavljati njihovo pravilnost. Samo pravilne ponudbe lahko namreč naročnik ocenjuje v skladu z merili, ki jih je vnaprej objavil naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji. V kolikor namreč naročnik ugotovi, da katera izmed ponudb ni pravilna skladno z določili 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, jo mora namreč na podlagi drugega odstavka 76. člena ZJN-1 kot nepravilno zavrniti. V izogib morebitni ponovni vložitvi zahtevka za revizijo iz tega razloga pa Državna revizijska komisija v zvezi z domnevno (ne)pravilnostjo vlagateljeve ponudbe še ugotavlja, da med strankama ni sporno, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil finančne projekcije za naslednji 2 leti. Ugotoviti je potrebno tudi, da je bilo to v razpisni dokumentaciji nesporno zahtevano v točki 5. 1 f Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena namreč določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije".

Glede na vse navedeno je potrebno vlagateljev zahtevek skladno z določilom druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN kot neutemeljen zavrniti. Državna revizijska komisija pa skladno z določilom tretjega odstavka 23. člena ZRPJN napotuje naročnika, da ponovno ugotavlja pravilnost prispelih ponudb in med pravilnimi ponudbami opravi izbor najugodnejše ponudbe v skladu z merili, ki jih je naročnik objavil v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 27.01.2004

mag. Marija Bezovšek, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje,
- Ponting d.o.o., Strossmayerjeva 28, Maribor,
- Ginex International d.o.o. Nova Gorica, Ulica Gradnikove brigade 51, Nova Gorica,
- SPIT d.o.o. Nova Gorica, Cankarjeva ulica 62, Nova Gorica,
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana.