018-004/04 Splošna bolnišnica Maribor

Številka: 018-4/04-22-115

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo živil in materiala za prehrano in na podlagi zahtevka za revizijo podjetja Mercator-SVS d.d., Rogozniška cesta 8, Ptuj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.01.2004

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.08.2001 sprejel sklep, št. 15-ZF/01, o začetku postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za dobavo živil in materiala za prehrano. Predhodni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 56/01, z dne 06.07.2001, pod št. objave Ob-51677, javni razpis za 15 skupin pa v Uradnem listu RS, št. 69/01, z dne 24.08.2001, pod št. objave Ob-54070.

Z dopisom, št. 51/01, z dne 29.09.2001, je naročnik kandidatom priznal sposobnost za dobavo živil in materiala za prehrano, in sicer za obdobje od 01.01.2003 do 31.12.2004. Z dopisom, št. V26-51/02, z dne 24.10.2003, je naročnik pozval izbrane kandidate, naj predložijo ponudbe v drugi fazi omejenega postopka predmetnega javnega naročila za obdobje od 01.01.2004 do 31.05.2004. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. DeS-40/03, z dne 13.11.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 16 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 17.11.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 51/26-DeS/03, s katerim je predmetno javno naročilo za skupino 7: Olja in maščobni proizvodi, skupino 8: Moke, zdrobi, testenine in skupino 15: Splošno prehrambeno blago oddal podjetju Petlja d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, št. 51/26-DeS/03, z dne 25.11.2003, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila za skupine 7, 8 in 15. Vlagatelj v dopisu zahteva, naj mu naročnik obrazloži, iz katerih razlogov je bila njegova ponudba zavrnjena ter navaja, da je že na odpiranju ponudb opozoril, da se količine na disketi in količine na obrazcih "Specifikacija ponudbe s cenami" ne ujemajo ter da naj se količine v vseh ponudbah podrobneje preverijo.

Naročnik je z dopisom, št. 273/03-DeS-NK, z dne 02.12.2003, skladno z določbo prvega odstavka 79. člena ZJN-1, vlagatelju posredoval obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila za skupine blaga 7, 8in 15, v katerem navaja, da je glede na opozorilo vlagatelja, podano na javnem odpiranju ponudb, z dne 13.11.2003, da se količine na disketi in količine na obrazcih "Specifikacija ponudbe s cenami" ne ujemajo, komisija naročnika preverila količine za leto 2004 v natisnjeni obliki s količinami na disketi ter ugotovila, da se ujemajo pri vseh ponudnikih razen pri vlagatelju. Vlagatelj je ponudil količine iz razpisa za leto 2003, zato je komisija naročnika naredila preračun količin iz njegove "Specifikacije ponudbe s cenami" s količinami za leto 2004, ob upoštevanju cen iz njegove ponudbe ter dobila vrednosti, navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila. Naročnik še dodaja, da ni zavrnil ponudbe vlagatelja, pač pa je, glede na postavljeno merilo najnižje skupne vrednosti ponudnikove specifikacije ponudbe s cenami, izbral za navedene skupine blaga ponudbo izbranega ponudnika kot najugodnejšo.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, št. 273/03-DeS-NK, z dne 10.12.2003, ki se nanaša na skupino 7: Olja in maščobni proizvodi, skupino 8: Moke, zdrobi, testenine in skupino 15: Splošno prehrambeno blago ter navaja, da se z izbiro oddaje naročila izbranemu ponudniku ne strinja. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik s svojim ravnanjem posegel v načelo enakopravnosti vseh ponudnikov, ki med drugim od naročnika zahteva, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Vlagatelj meni, da ni bil v enakovrednem položaju z ostalimi ponudniki, saj je od naročnika prejel disketo, na kateri so bile razpisane količine blaga za leto 2003, te razpisane količine pa so bile drugačne na obrazcih "Specifikacija ponudbe s cenami". Vsi ostali ponudniki pa naj bi po izjavi komisije naročnika prejeli pravilne diskete, na kateri so bile odtisnjene količine blaga za leto 2004. Vlagatelj še dodaja, da v kolikor bi dobil pravilno disketo s količinami, kakor so jo dobili ostali ponudniki, bi bila lahko glede na spremenjeno količino iz razpisa tudi ponudbena cena drugačna, saj je višina cene odvisna tudi od količine blaga, ki jo kupec kupi.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila.

Naročnik je s sklepom, št. 310-DeS/03, z dne 17.12.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da s svojim ravnanjem ni posegel v načelo enakopravnosti ponudnikov, saj so vsi ponudniki, vključno z vlagateljem, prejeli disketo ter natisnjeno verzijo obrazcev "Specifikacija ponudbe s cenami", na kateri so bile razpisane količine blaga za leto 2004. Naročnik opozarja, da vlagatelj ni takoj obvestil naročnika oziroma zahteval pojasnila, pač pa je s tem zavlačeval do javnega odpiranja ponudb. Po mnenju naročnika vlagatelj ni upošteval navodil za delo z računalniškim programom JAVNA NAROČILA, ki jih je prejel v razpisni dokumentaciji za prvo fazo omejenega postopka, saj bi moral najprej prenesti podatke o razpisanih količinah blaga za leto 2004 iz diskete na računalnik, vnesti cene ter presneti podatke na prazno disketo. Naročnik pojasnjuje, da vlagatelj ni presnel podatkov iz diskete na računalnik, ampak je vnesel cene za razpisane količine blaga za leto 2003, te podatke nato presnel na disketo, ki mu je bila poslana skupaj z razpisno dokumentacijo za 5. obdobje ter tako povzročil, da so se izgubili vsi podatki, ki so bili na poslani disketi. Naročnik pripominja, da so bile vlagatelju, kljub izgubi podatkov o količinah na disketi, znane količine za leto 2004, kar je sam potrdil s tem, ko je na javnem odpiranju ponudb opozoril, da se podatki o količinah na disketi ne ujemajo s podatki o količinah na obrazcih "Specifikacija ponudbe s cenami". Ker so bile vlagatelju količine znane, naročnik meni, da vlagatelj ne bi ponudil drugačnih cen od ponujenih, poleg tega pa se razpisane količine blaga za leto 2003 bistveno ne razlikujejo od tistih za leto 2004, vsaj ne v obsegu, ki bi vplivale na višino ponujenih cen.

Vlagatelj je skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 30.12.2003, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj še dodaja, da se ne strinja z obrazložitvijo naročnikovega sklepa, št. 310-DeS/03, z dne 17.12.2003, saj trdi, da je dejansko prejel disketo z razpisanimi količinami za leto 2003, poleg tega pa na svojem računalniku ni imel količin iz cenika za leto 2003. Dejstvo, da so podatki na disketi in v papirni dokumentaciji različni, je vlagatelj ugotovil šele zadnji dan roka za oddajo ponudb in ni bilo več časa za pripravo druge dokumentacije, ko pa je navedeno sporočil pristojni delavki naročnika, mu je bilo zagotovljeno, da so podatki na disketi pravilni, zato je vlagatelj v dobri veri poslal količine za leto 2003.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 006/04-DeS, z dne 07.01.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo in svojim mnenjem v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon ne določata drugače.". Kadar zainteresirani ponudnik meni, da je naročnik posamezno določilo razpisne dokumentacije oblikoval v nasprotju z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), lahko v skladu z 9. členom ZRPJN svoj pravni položaj zavaruje z vložitvijo zahtevka za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegove trditve izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonite določbe razpisne dokumentacije. Ker se zainteresirani ponudnik s samim predmetom javnega naročila, tehničnimi specifikacijami, načinom določitve pogojev za udeležbo in meril za ocenjevanje ter načinom njihovega dokazovanja seznani praviloma že ob objavi javnega razpisa, natančneje pa ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN tako določa: "Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnik ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom te odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.". Ta določba zahteva od ponudnikov posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, predvsem tistih, ki so storjene že v razpisni dokumentaciji, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne špekulacije in taktiziranja ponudnikov, ko le-ti ne reagirajo zoper kršitev, ker menijo, da bodo morda imeli od nje korist ter zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika, obenem pa jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v veliki meri omejuje.

V skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo glede kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, oz. glede parametrov (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določenih v razpisni dokumentaciji. Le-ti postanejo po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana - vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju določil razpisne dokumentacije namreč v tej fazi postopka praviloma ni več mogoča.

Državna revizijska komisija je vpogledala v zapisnik o javnem odpiranju ponudb, z dne 13.11.2003, iz katerega izhaja, da je vlagatelj že na javnem odpiranju ponudb opozoril, da se količine na disketi in količine na obrazcih "Specifikacija ponudbe s cenami" ne ujemajo ter predlagal, naj se vse količine v ponudbah podrobneje preverijo. Vlagatelj je tudi v dopisu, s katerim je zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila, z dne 25.11.2003, opozoril na navedeno pripombo, dano na javnem odpiranju ponudb. Iz navedenega izhaja, da so bile vlagatelju očitane (domnevne) kršitve naročnika znane že na javnem odpiranju ponudb, vendarle pa vlagatelj ni vložil zahtevka za pravno varstvo v obliki zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti navedbi vlagatelja iz zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 30.12.2003, in sicer, da je navedeno neskladje med njegovimi podatki na disketi in papirno dokumentacijo ugotovil šele zadnji dan roka za oddajo ponudbe in naj ne bi bilo več časa za pripravo druge dokumentacije. Skladno s citiranim prvim odstavkom 12. člena ZRPJN bi moral vlagatelj, v kolikor je imel določen pomislek glede vsebine razpisne dokumentacije, reagirati takoj, ko je opazil (domnevno) nepravilnost naročnika, najkasneje pa do prejema odločitve naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, ter vložiti zahtevek za revizijo, s katerim bi lahko zahteval razveljavitev postopka zaradi (morebitne) nepravilne vsebine podatkov posredovane diskete. Ker je vlagatelj torej izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele po tem, ko je le-ta že zaključil postopek oddaje predmetnega javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne oziroma da njegovega zahtevka za revizijo v tej smeri meritorno ni več mogoče obravnavati, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, 19.01.2004

Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, Maribor
- Mercator-SVS d.d., Rogozniška cesta 8, p.p. 130, Ptuj
- Petlja d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana