018-003/04 Elektro Primorska d.d.

Številka: 018-3/04-21-138

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po predsednici mag. Marije Bukovec Marovt v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo opreme za zaščito in vodenje za RTP GORICA 110/20/10 kV ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ENSICO, d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Katarina Benedik, Trstenjakova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO PRIMORSKA, Javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Erjavčeva 22, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.01.2004

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za nabavo opreme za zaščito in vodenje za RTP GORICA 110/20/10 kV, objavljen v Uradnem listu RS, št. 99-100/2003, pod številko objave Ob-103902.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 106.600,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 22.09.2003 sprejel sklep, št. 7453/03, o začetku postopka oddaje javnega naročila za nabavo opreme za zaščito in vodenje za RTP GORICA 110/20/10 kV. V Uradnem listu RS, št. 99-100/2003, z dne 17.10.2003, je naročnik, pod številko objave Ob-103902, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. Na zahtevo vlagatelja, je naročnik dne 21.11.2003, vsem ponudnikom podal dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo.

Vlagatelj je še pred potekom roka za oddajo ponudb vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 27.11.2003), v katerem navaja, da je predmetna razpisna dokumentacija neskladna z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) in ne omogoča legitimne oz. zakonite izvedbe postopka oddaje javnega naročila, ker neupravičeno diskriminira potencialne ponudnike. V nadaljevanju navaja, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 2.11.12 zahteval od ponudnikov, da morajo v ponudbah predložiti certifikate in izjave pooblaščene organizacije, ki so zahtevane za opremo. Vlagatelj je naročnika v zvezi s tem zaprosil za dodatna pojasnila, vendar mu je naročnik samo pavšalno navedel, da mora ponudnik priložiti v ponudbi certifikate in izjave skladne s 24. členom Zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99, v nadaljevanju: ZSta-1). Iz 24. člena ZSta-1 pa ne izhaja, katere izjave ali certifikate naj ponudniki priložijo v ponudbe. Vlagatelj navaja, da je področje certificiranja predmetne opreme v Sloveniji popolnoma nedefinirano, zato je mnenja, da naročniku takšna pavšalna navedba omogoča manipulacijo in popolnoma svobodno izbiro o tem, katere izjave in certifikate bo priznal in katere ne. S tem je naročnik, po vlagateljevem mnenju, kršil 5. in 7. člen ZJN-1.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da bodo kot merilo vrednotene le reference, ki bodo izkazane pri slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih. Po vlagateljevem mnenju iz navedenega ni razvidno, v čem naj bi to merilo prispevalo k ekonomsko najugodnejši ponudbi, predvsem še, ker so ponudniki takšno opremo lahko že zelo kvalitetno dobavljali tujim elektrogospodarskim družbam in bi ustreznost svoje opreme lahko izkazovali tudi z referencami v tujini ali s kvalitetnimi dobavami drugim osebam. Poleg tega je dokazilo, ki ustreza vzorcu v Prilogi k točki 6, po vlagateljevem mnenju diskriminatorno, saj je tako potrdilo možno dobiti le na slovenskem področju, kar postavlja ponudnike, ki do sedaj nimajo referenc v slovenski elektrodistribuciji v neenakopraven položaj. Vlagatelj meni, da predmetno merilo ustvarja krajevno in osebno diskriminacijo ponudnikov, saj diskriminira vse uspešne in kakovostne dobavitelje, ki pa slovenskim elektrogospodarskim družbam še niso dobavljali, zaradi česar postavljeno merilo ne more prispevati k ekonomsko najugodnejši ponudbi. Pri tem je potrebno upoštevati še dejstvo, da kakovost ponudnika dokazuje njegov certifikat ISO razreda 9000. Vlagatelj nadalje poudarja, da za merilo kakovosti ponujene opreme ne more biti pomembno ali le-ta na posameznem objektu deluje v obsegu in vsebini, ki je ustrezna ponujeni, kot je zahtevano v Prilogi k točki 6, saj je v predmetnem razpisu zahtevana različna oprema, ki lahko uspešno deluje v različnih konfiguracijah, ki niso nujno po vsebini in obsegu podobne zahtevani opremi. Vlagatelj navaja, da iz formule o upoštevanju ponudbene cene, navedene pri prvem merilu, izhaja, da mora ponudnik, ki zahtevane opreme v Republiki Sloveniji še ni dobavljal, ponuditi naročniku vsaj 20% nižjo ceno od ponudnika, ki je že dobavljal v Republiki Sloveniji. Po vlagateljevem mnenju omenjeno merilo v ničemer ne prispeva k ekonomsko najugodnejši ponudbi, temveč kaže na to, da je objavljeni javni razpis dejansko prilagojen le obstoječemu ponudniku, kar pa predstavlja kršitev načela enakopravnosti, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. Poleg tega je naročnik, po vlagateljevem mnenju, kršil tudi določilo 50. in 5. člena ZJN-1.
Glede na zgoraj navedene razloge vlagatelj naročniku predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da je predmetna razpisna dokumentacija v nasprotju z določili ZJN-1 in razveljavi postopek oddaje javnega naročila ter naročniku naloži, da ponovi celoten postopek in razpisno dokumentacijo uskladi z določili ZJN-1. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 točk, 2% materialnih stroškov, 1000 točk za sestavo nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo ter 20% DDV na priznane odvetniške stroške in povrnitev plačane takse (100.000,00 SIT).


Naročnik je z dopisom, dne 01.12.2003, št. MK/kš 9586/03, vlagatelja pozval, naj skladno z 12. členom ZRPJN dopolni zahtevek za revizijo. Vlagatelj je z dokumentom, št. MK/kš 9586/03, z dne 08.12.2003, naročniku predložil potrdilo o vplačilu takse.

Naročnik je sprejel sklep, št. MK/Kš 10328/03, z dne 19.12.2003, s katerim je vlagateljev zahtevek zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema vlagateljeve navedbe in navaja, da je z zahtevo iz 2.11.12. točke razpisne dokumentacije smatral, da bo ponudnik priložil ali izjavo o skladnosti ali certifikat o skladnosti ali znak CE (veljavnost sporazuma PECA za področje EMC). S tem bi ponudniki zadostili zahtevam iz 24. člena ZSta-1. Dalje naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval reference za razpisano opremo, ki je vgrajena v elektrodistribucijskih podjetjih v Republiki Sloveniji zaradi specifičnega sistema obratovanja elektrodistribucijskega SN omrežja v Republiki Sloveniji ozemljeno nevtralno točko. Naročnik še dodaja, da s takimi referencami zagotavlja, da bo ponujena oprema v vseh konfiguracijah uspešno delovala.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.12.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj se sklicuje na navedbe iz revizijskega zahtevka in še navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ne pogojuje referenc opreme v sistemih z ozemljeno nevtralno točko. Ne glede na to vlagatelj poudarja, da sistem z ozemljeno nevtralno točko ni slovenska posebnost in je zato trditev naročnika, da mu same reference v Republiki Sloveniji nudijo zagotovilo, da bo oprema v vseh konfiguracijah uspešno delovala, po mnenju vlagatelja, strokovno nevzdržna. Vlagatelj še dodaja, da naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo zamenjuje pojma pogoj in merilo, saj bi moral v primeru, če bi že hotel zagotoviti, da ima oprema reference v sistemih z ozemljeno nevtralno točko, to navesti kot pogoj.

Naročnik je dne 07.01.2004 (z dopisom št. 174/04, z dne 06.01.2004), Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo in je registriran za dejavnost, ki je predmet tega razpisa, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) â"śDržavna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.â"ś.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 19.01.2004 organizirala sestanek z naročnikom (drugi odstavek 21. člena ZRPJN).

Kar zadeva vlagateljev očitek, ki se nanaša na naročnikov pavšalen in/ali nedoločen odgovor, ki ga je podal v fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da dejansko stanje v zvezi s tem ni sporno. Tako naročnik kot vlagatelj se namreč strinjata v tem, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 2.11.12 (točka 2.11. - Dokumenti, ki jih je ponudnik dolžan predložiti kot dokazila o usposobljenosti) zapisal, da je ponudnik dolžan kot dokazilo o usposobljenosti med drugim predložiti tudi "certifikate in izjave pooblaščene organizacije, ki so zahtevane za opremo". Ravno tako sta si stranki v tem postopku edini v tem, da je naročnik na vprašanje vlagatelja, ki se je glasilo: "katere so tiste organizacije, katerih certifikati in izjave so sprejemljivi v smislu zgornje zahteve in za katero opremo je potrebno navedene certifikate in izjave predložiti", dne 21.11.2003 odgovoril, da mora ponudnik priložiti certifikate in izjave v skladu s 24. členom ZSta-1. Pač pa si stranki nista edini v tem, ali je prej naveden naročnikov odgovor jasen v tolikšni meri, da bi lahko ponudniki navedeno naročnikovo zahtevo razumeli in naročniku posredovali zahtevane dokumente. Vlagatelj v zvezi s tem zatrjuje, da naročniku takšen odgovor omogoča manipulacijo in svobodno izbiro o tem, katere izjave in certifikate bo sprejel kot pravilne v skladu z obravnavano točko razpisne dokumentacije. Naročnik pa nasprotno zatrjuje, da je njegov odgovor dovolj jasen in da je naročnik s predmetno zahtevo smatral, da bodo ponudniki priložili bodisi izjavo o skladnosti bodisi certifikat o skladnosti ali znak CE (veljavnost sporazuma PECA za področje EMC).
24. člen ZSta-1 določa: "Skladnost proizvoda, procesa ali storitve s SIST se lahko potrdi z izjavo o skladnosti, certifikatom o skladnosti ali znakom skladnosti.
Izjavo o skladnosti s SIST poda izdajatelj na lastno odgovornost".
Ob upoštevanju zgoraj citirane zakonske določbe je mogoče ugotoviti, da je naročnik z obravnavano zahtevo iz 2.11.12. točke razpisne dokumentacije za ponujeno opremo zahteval predložitev enega izmed treh zakonsko predvidenih dokumentov in/ali da bi moral naročnik upoštevati, da je sporna zahteva iz razpisne dokumentacije izpolnjena, če bi ponudniki za ponujeno opremo predložili bodisi izjavo o skladnosti, bodisi certifikat o skladnosti ali znak skladnosti.
Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je naročnik v predmetni točki razpisne dokumentacije (katere sestavni del je tudi zgoraj naveden naročnikov odgovor) izpodbijano zahtevo formuliral dovolj jasno, zato je bilo potrebno vlagateljev očitek v tem delu revizijskega zahtevka zavrniti.
Čeprav navedeno v tem odstavku ne vpliva na odločitev v obravnavanem revizijskem postopku pa Državna revizijska komisija naročnika vendarle opozarja, da bi lahko v izogib revizijskemu zahtevku (vsaj v obravnavanem delu) v odgovoru na izrecno vlagateljevo vprašanje namesto zgolj splošnega odgovora naj ponudniki upoštevajo določila 24. člena ZSta-1, vse ponudnike opozoril katere dokumente naj predložijo pod zgoraj citirano točko, oziroma jim jasno povedal (kot je to storil šele v sklepu s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku), da je z zgoraj citirano točko 2.11.12 od ponudnikov za razpisano opremo zahteval predložitev "izjavo o skladnosti ali certifikat o skladnosti ali znak CE (veljavnost sporazuma PECA za področje EMC)".

V obravnavanem primeru se vlagatelj ne strinja (tudi) z oblikovanjem merila "reference distributivnih podjetij", in sicer iz razloga, ker je naročnik pri predmetnem merilu predvidel prejem točk le v primeru predložitve referenčnih poslov za opremo, ki je vgrajena v distributivna podjetja v Republiki Sloveniji.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v skladu z določili ZRPJN pravilno vložen še pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila (peti odstavek 12. člena ZRPJN). ZRPJN v zvezi z merili za izbiro najugodnejše ponudbe določa, da zahtevka za revizijo ni možno vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil (10. člen ZRPJN). Državna revizijska komisija je morala zato v mejah revizijskega zahtevka preveriti, ali je sporno merilo oblikovano v skladu z ureditvijo v ZJN-1 (drugi odstavek 19. člena ZRPJN).
ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. (Merila za izbiro najugodnejše ponudbe), in sicer v 50. in 51. členu. Iz besedila 51. člena (Vrste meril) je mogoče povzeti, da zakon oblikovanje meril za izbiro najugodnejše ponudbe v načelu prepušča odločitvi naročnika. Vendar navedeno ne pomeni, da je naročnik pri izbiri slednjih popolnoma avtonomen. Specifična ureditev javnih naročil namreč postavlja pred naročnike nekatere, v javnem interesu določene zahteve, ki ga v neki meri omejujejo pri izbiri meril. Slednje so vsebovane tako v zakonskih zapovedih in/ali prepovedih v zvezi z ravnanjem naročnika v postopkih oddaje javnih naročil, kot tudi v temeljnih načelih javnega naročanja, ki so zapisana v zakonu. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe je tako v 50. členu ZJN-1 (Določitev meril) med drugim določeno tudi, da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena ZJN-1). Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo pravilno opozarja tudi na določila 5. člena ter 7. člena ZJN-1, ki so tesno povezana z določili iz poglavja 2.8. ZJN-1 ter zavezujejo javne naročnike pri določanju in oblikovanju meril za izbiro najugodnejše ponudbe v postopkih oddaje javnih naročil. Določilo prvega odstavka 5. člena ZJN-1 (Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) od naročnika zahteva, da ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z uporabo diskriminatornih meril. Opisano načelo zapoveduje, da mora biti vsem (zainteresiranim in sposobnim) ponudnikom omogočeno poslovanje z javnim sektorjem pod enakimi pogoji, konkretizirano pa je v posameznih, konkretnejših pravilih zakona - predvsem v tistih, ki urejajo določanje pogojev in meril za izbiro najugodnejše ponudbe. V prvem in drugem odstavku 7. člena ZJN-1 (Načelo enakopravnosti ponudnikov) pa je določeno, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja ter da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov. Oba osnovna principa, na katerih temelji sistem javnega naročanja, namreč od naročnika zahtevata, da se izogne vsaki praksi in/ali ravnanju, s katerim se utegne omejiti konkurenco med ponudniki. Ravnanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila naj bi bilo torej usmerjeno k temu, da dopušča in vzpodbuja udeležbo kar največjega števila usposobljenih ponudnikov.

V razpisni dokumentaciji je naročnik na strani 11 in 12 zapisal, da so merila, ki bodo uporabljena pri izbiri najugodnejšega ponudnika, naslednja:

ponudbena cena v SIT brez davkaâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??do 55 točk
rok plačilaâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.do 10 točk
način plačilaâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??..do 10 točk
referenceâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â?? do 20 točk
kakovost (ISO)â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??..do 5 točk

CENA: do 55 točk

55 točk doseže najnižja ponudbena cena. Vsak višji procent od najnižje ponudbene cene je 1 točka odbitka.
Procente računamo brez decimalk z zaokrožitvijo nad 0,5 na 1%.

ROK PLAČILA: do 10 točk

Izhodišče za plačilni rok je 30 dni od dneva izstavitve računa - to je 0 točk. Vsak dan daljši plačilni rok pa prinese 0,125 točke. Najvišje možno število točk je 10.

NAČIN PLAČILA: do 10 točk

Plačilo z gotovino je 0 točk. Vsakih 10% kompenzacije brez stroškov je 1 točka.

REFERENCE DISTRIBUTIVNIH PODJETIJ: do 20 točk

1 referenca istega distributivnega podjetjaâ??â??â??â??â??â??â??..1 točka
2 referenci istega distributivnega podjetjaâ??â??â??â??. â??â??â??.2 točki
3 in več referenc istega distributivnega podjetjaâ??â??â??â??â??.4 točke

KAKOVOST: 5 točk

imetniki certifikata serije ISO 9000 â??â??â??â??â??â?? â??â??â??â??.5 točk
ponudnik v postopku pridobivanja certifikata ISO 9000 â??â??..3 točke
ponudnik brez certifikata ISO 9000â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.. 0 točk

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil obrazec REFERENCE PONUDNIKA (stran 15), kamor naj bi ponudniki vpisovali število referenčnih poslov v zadnjih petih letih za vsako od petih distributivnih podjetij v R Sloveniji (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska).
Naročnik je v razpisno dokumentacijo ravno tako priložil POTRDILO O REFERENCAH PONUDNIKA ZA DOBAVO OPREME (Priloga k tč. 6), kamor naj bi odgovorne osebe distributivnih podjetij vpisali zahtevane podatke o posameznem referenčnem poslu.

Oblikovanje meril cena, rok plačila, način plačila in kakovost Državna revizijska komisija ni presojala, ker jih vlagatelj v revizijskem zahtevku ni izpodbijal.

Ob zgoraj navedenem opisu merila "reference distributivnih podjetij" in v razpisni dokumentaciji določenem načinu njegove uporabe, se je po mnenju Državne revizijske komisije potrebno strinjati z vlagateljem v tem, da naročnik izpodbijanega merila ni oblikoval v skladu z določili ZJN-1.

V obravnavanem primeru je iz opisa merila "reference distributivnih podjetij" namreč razvidno, da bo naročnik pri točkovanju upošteval le tiste ponudnike, ki so že opravljali referenčne posle za slovenska distributivna podjetja. Ker je torej način uporabe navedenega merila v razpisni dokumentaciji določen tako, da le ponudniki, ki lahko izkažejo, da so že poslovali z "domačimi" distributivnimi podjetji prejmejo določeno število točk, je očitno, da imajo (le) takšni ponudniki, že v izhodišču določeno prednost pred preostalimi ponudniki, ki z referencami slovenskih distributivnih podjetij ne razpolagajo, imajo pa reference izven R Slovenije. Slednji namreč po predmetnem merilu ne prejmejo nobene točke, kar praktično pomeni, da se izpodbijano merilo nanje ne nanaša in ostanejo po tem merilu "neocenjeni".

Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je naročnik izpodbijano merilo določil na diskriminatoren način, saj je z njim v priviligiran položaj postavil tiste ponudnike, ki so v preteklosti že sodelovali z domačimi distributivnimi podjetji. Predmetno merilo je diskriminatorno že po sami naravi stvari, saj vse preostale ponudnike na relevantnem trgu, ki je širši od R Slovenije (kar v obravnavanem primeru velja tudi za pridobljene referenčne posle) avtomatično postavlja v slabši položaj. Takšno merilo ponudnike, ki ne razpolagajo z referenčnimi posli v R Sloveniji (kljub temu, da razpolagajo z enakimi referencami v drugih državah) sili k temu, da izgubo točk kompenzirajo z doseganjem prednosti na podlagi preostalih meril, kar pa posledično pomeni, da se preostala merila za te ponudnike uporabljajo strožje. Navedeno npr. pomeni, da mora ponudnik, ki z spornimi referencami ne razpolaga, ob upoštevanju načina uporabe obravnavanega merila (torej ob upoštevanju, da določen ponudnik za ponujenih 15 referenčnih poslov, in sicer po tri za vsako distributivno slovensko podjetje, kar prinese po obravnavanem merilu največje možno število točk - 20 točk) ponuditi za kar 20% nižjo ceno, čeprav morda razpolaga s še številnejšimi referencami iz tujine.

Vse zgoraj zapisano pa vsekakor potrjuje tudi izjava naročnika, ki jo je podal na izrecno vprašanje Državne revizijske komisije, na sestanku dne 19.01.2004. Naročnik je namreč povedal, da tudi izven R Slovenije obstajajo države (Francija in vse države bivše Jugoslavije), ki uporabljajo sistem z ozemljeno nevtralno točko (torej sistem, ki naj bi po naročnikovem mnenju opravičeval in/ali argumentiral uporabo obravnavanega merila) in da potencialni ponudniki razpolagajo z referencami tako iz prej navedenih kot tudi iz drugih držav.

Ker je Državna revizijska komisija v tem delu revizijskega zahtevka sledila vlagatelju in v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), se Državna revizijska komisija ni opredelila do vlagateljevih navedb, s katerimi očita naročniku, da bi mu lahko, glede na razpisano opremo, ustrezali tudi takšni referenčni posli, ki izkazujejo uspešno delovanje v sistemih, ki po vsebini in obsegu niso podobni zahtevani opremi in/ali delujejo tudi izven sistema z ozemljeno nevtralno točko.

Ker je naročnik ravnal v nasprotju z določili prvega odstavka 5. člena, prvega in drugega odstavka 7. člena ter drugega odstavka 50. člena ZJN-1, je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, ko izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 točk, 2% materialnih stroškov, 1000 točk za sestavo nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo ter 20% DDV na priznane odvetniške stroške in povrnitev plačane takse (100.000,00 SIT).
V zvezi s tem, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zahtevka za revizijo ne izhaja, da ga je sestavil odvetnik (na listini ni ne žiga ne podpisa odvetnika), pooblastilo pa je vlagatelj priložil šele k obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Glede na navedeno in upoštevaje določila tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in drugega odstavka 151. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99), v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, pa za ugoditev vlagatelji zahtevi v tem delu, ni najti drugih zakonskih podlag.

Ker pa je vlagateljev revizijski zahtevek utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka v višini 50 odvetniških točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in 20% DDV (6.600,00 SIT) ter 100.000,00 SIT za plačilo takse, skupaj torej 106.600,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23.01.2004

mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- ELEKTRO PRIMORSKA d.d., Erjavčeva 22, Nova Gorica
- Odvetnica Katarina Benedik, Trstenjakova 2, Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška cesta 19a, Ljubljana