018-001/04 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Številka: 018-1/04-23-67

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Marije Bezovšek kot predsednice senata, članice Metode Hrovat kot poročevalke in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro dobavitelja inzulinskih črpalk in potrošnega materiala ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje HOSPITALIA d.o.o., Zaloška c. 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova 12a, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.2.2004

ODLOČILA

1.) Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za izbiro dobavitelja inzulinskih črpalk in potrošnega materiala, objavljen v Ur.l. RS, štev. 113-114/03, pod štev. objave Ob-106185, z dne 21.11.2003.

2.) Dopolnitvi zahtevka za revizijo ("prva pripravljalna vloga" in "pripravljalna vloga"), ki ju je Državna revizijska komisija prejela dne 9.1.2004 in 15.1.2004, se zavržeta.

3.) Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 364.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 113-114/03, z dne 21.11.2003, pod štev. objave Ob-106185, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za inzulinske črpalke in potrošni material, in sicer: 1. sklop: inzulinske črpalke in potrošni material za otroke do 7. leta starosti in 2. sklop: inzulinske črpalke in potrošni material za otroke od 7. do 15. leta starosti.

Vlagatelj je še pred javnim odpiranjem ponudb zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V zahtevku za revizijo, z dne 16.12.2003, vlagatelj navaja, da vlaga zahtevek za revizijo zoper oba razpisana sklopa, pri čemer svoje očitke naročniku utemeljuje v točkah od I do XII.
I. Splošno in pravni interes
Vlagatelj navaja, da je dvignil razpisno dokumentacijo dne 3.12.2003, da je za sodelovanje na razpisu brez dvoma zainteresiran, saj predstavlja posredovanje medicinsko tehničnih pripomočkov (v nadaljevanju: MPT) pomemben del njegove dejavnosti ter da, v primeru, da ne bo izbran, svoje dejavnosti za razpisane sklope sploh ne bo mogel več opravljati, saj se dejavnost posredovanja MTP v pretežnem delu opravlja tako, da sredstva krije naročnik. Vlagatelj je prepričan, da v kolikor določen ponudnik (prodajalna, ki je registrirana za opravljanje tovrstne dejavnosti) na tem razpisu ne bo izbran, dejavnosti sploh več ne bo mogel opravljati. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati, navaja vlagatelj, da naročnik ni "klasičen naročnik", saj naroča MTP za vse državljane RS, ki so ustrezno zdravstveno zavarovani, ob poznavanju tega izhodišča pa je po vlagateljevem mnenju logično, da mora naročnik izbrati večje število ponudnikov (in ne le enega samega), saj je eden od ključnih temeljev zdravstvenega varstva ta, da se le-to zagotavlja po kraju bivanja zavarovanca. Vlagatelj opozarja, da je zagotavljati dostopnost do zdravil in do MTP zavarovancem zahtevano v pozitivni zakonodaji ter da je to osnovno poslanstvo naročnika in eden deklariranih osnovnih ciljev zdravstvene reforme (Bela knjiga).
II. Nedostopnost do baz ponudnikov opreme
Vlagatelj navaja, da morajo biti ponudniki MTP registrirani pri Ministrstvu za zdravje ter da bi moral biti register, ki ga vodi Urad za zdravila, že na podlagi pozitivne zakonodaje javen, tako da bi lahko vsak maloprodajni ponudnik ugotovil dobavitelje in imel tako sploh (enake) možnosti, da z njimi sklene pogodbe. Dokler baza ne bo javna in stalno dostopna vsem potencialnim ponudnikom, navaja vlagatelj, med ponudniki ne more biti enakosti v smislu načel Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, štev. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), zato je po njegovem mnenju potrebno pred uspešno izvedbo razpisa (čeprav zato res ne odgovarja neposredno naročnik) zagotoviti enakopraven in takojšen dostop do ažuriranih in urejenih baz podatkov oz. registra dobaviteljev MTP in registra vpisanih MTP. Vlagatelj navaja, da je zahteval podatke Urada za zdravila o registriranih dobaviteljih za razpisani MTP in registriranih MTP-jih v Sloveniji ter da jih je dne 11.12.2003 tudi prejel v obliki dopisa, ki je navajal tri potencialne dobavitelje, na katere se je vlagatelj nemudoma obrnil s ponudbo, vendar do dne 16.12.2003 ni prejel nikakršnega odgovora oz. interesa za sodelovanje. Vlagatelj še navaja, da register sicer teoretično obstoji na spletni strani www.zdravila.net, vendar je zastarel in neuporaben, saj npr. v njem ni vlagatelja (ki je sicer tudi ponudnik določenega MTP programa), pa je registriran že leta 1999. Ker potencialni ponudnik nima dostopa do ažuriranega registra ponudnikov, ki ga vodi Urad za zdravila, po prepričanju vlagatelja ne more enakopravno sodelovati na razpisu.
III. Čas za pripravo ponudbe in diskriminacija ponudnikov
Vlagatelj opozarja, da mora imeti ponudnik v skladu z ZJN-l dovolj časa, da pripravi ustrezno ponudbo ter da v konkretnem primeru časa nikakor ni dovolj, saj mora ponudnik (maloprodajna mreža) skleniti ustrezne dogovore z dobavitelji. Po vlagateljevem mnenju je časa premalo iz razloga, ker je (1) predmet pogodbe definiran v nezadostni meri in predvsem zato (2) ker tovrstnih dogovorov praksa do sedaj sploh ni poznala in je šele predmetni javni razpis maloprodajni mreži naložil obveznosti, ki le-tej sploh ne pritičejo (jamstva, dokumentacija, ki jo sicer zagotavlja proizvajalec oz. uvoznik â??). Na ta način so po vlagateljevem prepričanju s sistemom, ki ga vzpostavlja predmetno javno naročilo, de-facto onemogočeni vsi ponudniki, razen tistih, ki v okviru iste pravne osebe (ali skupine kapitalsko ali vnaprej pogodbeno povezanih oseb) lahko ponudijo tako zastopstvo, distribucijo, veleprodajo in tudi maloprodajno storitev, naročnik pa tako s predmetnim javnim razpisom dejansko onemogoča delovanje samostojne maloprodajne mreže in na ta način v nasprotju z določili ZJN-1 izigrava načelo enakopravnosti ponudnikov, tako da samostojni trgovci na drobno sploh nimajo možnosti (resnega dejanskega) sodelovanja, čeprav s stališča zdravstvene oskrbe predstavljajo pomemben del in so tudi ustrezno registrirani pri Ministrstvu za zdravje in Uradu za zdravila. Vlagatelj opozarja, da bi moral vsak ponudnik - prodajalec na drobno glede na razpisne pogoje skleniti pogodbo s pravno osebo, ki izpolnjuje veleprodajne pogoje in ima registrirane razpisane MTP ter se nato prijaviti na razpis za količino, ki pa ni definirana (ker ne more biti, saj dejanska poraba MTP izhaja iz števila predpisanih MTP zavarovancem s strani njihovih lečečih zdravnikov). Ker je ponudnik maloprodaja, bi moral izhajati iz enakih pogojev zagotavljanja razpisanih količin s strani veledrogerista, tako da so ponudniki-maloprodaje po mnenju vlagatelja že v samem izhodišču v neenakem položaju oz. položaju, ki je pogodbeno povsem podrejen. Nesmisel razpisnih pogojev je po vlagateljevem mnenju tudi v tem, da dokumentacija zahteva predložitev pogodbe z dobaviteljem-veledrogeristom, saj je tisti, ki končno odgovarja in daje garancije za izvedbo posla po izboru pravna oseba, kateri je naročilo oddano, to pa je v tem primeru maloprodajni ponudnik.
IV. Merila in pogoji
Po vlagateljevem mnenju je tudi sam način ocenjevanja prispelih ponudb v nasprotju z ZJN-1, saj naročnik v poglavju merila najprej navaja, da bo izbrana najcenejša ponudba, če pa bo več ponudb cenovno enakih pa naročnĂ­k kot kriterij dodaja še rok plačila. Vlagatelj meni, da naročnik ne more mešati med seboj najcenejšo ponudbo in ekonomsko najugodnejšo ponudbo, tako da bi bila v enem primeru kriterij zgolj cena, podrejeno pa drugi kriteriji, ki so značilni zgolj za merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Vlagatelj prav tako meni, da cena (če je že razpisna dokumentacija sestavljena tako, kot je) ne more biti edino merilo ter da bi bilo potrebno vključiti tudi druge elemente (kakovost, funkcionalnost, garancijske roke ...), saj gre v konkretnem primeru za tehnološko izjemno zahteven in dovršen izdelek, ki mora zadovoljevati najvišje standarde ter saj so od pravilnosti delovanja te naprave odvisna življenja uporabnikov.
Poleg tega pa po prepričanju vlagatelja sploh ni jasno, ali bo glede na dikcijo razpisne dokumentacije (merila - točka 11) izbran en sam ponudnik ali več usposobljenih (točka 12 - obvestilo o priznanju sposobnosti in usposobljenosti).
Prav tako vlagatelju ni jasno, kaj naj bi pomenila dikcija 3. odstavka točke 11 razpisne dokumentacije, kajti glede na tam navedeni tekst bi bilo mogoče sklepati, da naročnik najprej izbira najcenejšo, nato ekonomsko najugodnejšo ponudbo, če pa tako želi, ne izbere niti ekonomsko najugodnejše, temveč "ekonomsko najugodnejšo, ki je v skladu z zahtevami". Dejstvo je, navaja vlagatelj, da naročnik v konkretnem primeru torej ne meša le različnih vrst meril, pač pa meša tudi merila in pogoje, ki (pogoji) poleg vsega v razpisni dokumentaciji sploh niso opredeljeni. Tovrstne "napake", ki bi v primeru ne-razveljavitve razpisne dokumentacije omogočale popolnoma arbitrarno odločitev naročnika, je po prepričanju vlagatelja nujno razveljaviti že v fazi, ko ponudbe sploh še niso oddane, merila pa so v nasprotju z veljavnim ZJN-1.
V. Neuporaba tehničnih specifikacij
Tehnične specifikacije, ki jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, po vlagateljevem mnenju sploh niso opredeljene. Vlagatelj navaja, da imajo različni tipi črpalk bistveno različne tehnične specifikacije (v funkcionalnem in kvalitetnem smislu) in seveda posledično bistveno različne cene ter da je zaradi tega bistveno, da ponudniki natančno poznajo zahtevane minimalne tehnične specifikacije za posamezen izdelek. Prav tako je potrebno vedeti, navaja vlagatelj, da sodobni trg zdravil in MTP pozna tudi zdravila in MTP višjih standardov, ki posamezniku (običajno ob doplačilu) omogočajo nabavo sodobnejše, kvalitetnejše ali bolj funkcionalne naprave.
Vlagatelj navaja 31. člen ZJN-l, ki zahteva uporabo tehničnih specifikacij in 35. člen ZJN-l, ki določa izjeme, pri čemer ugotavlja, da ne obstaja pravni temelj za to, da specifikacije ne bi bile navedene. Če pa bi tak pravni temelj že obstajal, trdi vlagatelj, (čeprav v konkretnem primeru prav gotovo ne obstoji), bi moral to naročnik izrecno opredeliti v sami razpisni dokumentaciji, kot to zahteva ZJN-1.
VI. Določljivost oz. določenost predmeta pogodbe
Vlagatelj opozarja na pomen določenosti predmeta javnega naročila v sistemu javnih naročil, kjer sklepanje poslov praviloma poteka po principu oddaje in sprejema ponudbe brez možnosti pogajanj o predmetu ter navaja, da v konkretnem primeru niso navedeni niti standardi, niti ni omogočena variantna ponudba, kar po njegovem mnenju pomeni, da se bo iz trga izločilo dejansko vse ponudnike, razen enega, ki bo ponudil najcenejši produkt, ne da bi bilo sploh jasno, kaj mora tak "najcenejši" produkt ponujati oz. zagotavljati. Ob dejstvu, da sodobni trg MTP pozna veliko število enakovrstnih pripomočkov, ki se med seboj v kvaliteti, funkcionalnosti in drugih elementih bistveno razlikujejo in ker naročnik ni predvidel nikakršnih minimalnih lastnosti, ki jih mora izdelek imeti (razen nekaterih podrobnosti, ki so s stališča tehnike popolnoma nepomembne - npr. dolžina kanile), je po vlagateljevem mnenju predmet pogodbe nedoločljiv in onemogoča izvedbo javnega naročila. Vlagatelj dalje navaja, da inzulinska črpalka, ki je "uradno" predmet javnega naročila, v registru MTP sploh ne obstaja, opozarja na dejstvo, da gre za zahteven tehnični pripomoček, pri katerem je bistveno, da se zahtevajo parametri, ki jih mora ta pripomoček izpolnjevati in zaključuje, da predmetni razpis teh podatkov sploh nima ter ga je po vlagateljevem mnenju že iz tega razloga potrebno razveljaviti.
VII. Kontradiktornost in neopredeljenost razpisne dokumentacije
Po vlagateljevem mnenju je razpisna dokumentacija v številnih delih sama s seboj v nasprotju ter ni dovolj opredeljena (predmet pogodbe, pokritost mreže â?? ), pri čemer vlagatelj v tem delu revizijskega zahtevka izpostavlja dejstvo, da razpisna dokumentacija govori v večjem delu o odprtem postopku, ki ima za posledico izbiro enega samega dobavitelja, v nekaterih delih pa je iz razpisne dokumentacije mogoče razumeti, da gre za omejeni postopek (točka 12 na strani 11 razpisne dokumentacije). Na tak zaključek po vlagateljevem mnenju napeljuje tudi dejstvo, da po logiki stvari ni mogoče preprosto izbrati le enega najugodnejšega ponudnika, saj so dejanski uporabniki MTP prebivalci celotne Slovenije, tako da mora biti tovrstni servis ustrezno blizu njihovim bivališčem oz. vsaj siceršnji zdravstveni oskrbi.
VIII. Kontradiktornost med razpisno dokumenta in objavo v Uradnem listu RS
Vlagatelj navaja, da obstoji tudi kontradiktornost med javno objavo v Uradnem listu in razpisno dokumentacijo, kjer je določeno, da je primarni kriterij za izbiro cena, pomožno (v primeru iste cene) pa še kriterij plačilnega roka. Taki kriteriji so po mnenju vlagatelja že sami po sebi v nasprotju z 51. členom ZJN-l, še posebej pa so v nasprotju z javno objavo v Uradnem listu, ki govori, da je kriterij izključno cena, medtem ko iz razpisne dokumentacije izhaja, da se kot kriteriji uporabljajo tudi drugi elementi ponudbe (npr. plačilni roki), kar seveda pomeni, da ne gre za izbor po kriteriju najugodnejše cene. Opisana kontradiktornost je po vlagateljevem prepričanju v nasprotju s 1. odstavkom 50. člena ZJN-l, ki ponudnikom omogoča, da so z merili seznanjeni že ob objavi javnega naročila.
IX. Teritorialna neopredeljenost ponudnika
Vlagatelj navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji sploh ne definira distribucijske mreže, ki bi jo moral ponudnik zagotavljati. Dejstvo je, navaja vlagatelj, da ponudnik mora zagotavljati distribucijsko mrežo, vendar razpisna dokumentacija sploh ne navaja kakšna ta mreža mora biti, zato bo (glede na razpisno dokumentacijo) za izbiro najugodnejšega ponudnika povsem vseeno ali ima ta en prodajni prostor ali pa 50 prostorov. Vlagatelj opozarja, da se distribucijska maloprodajna mreža dobavitelja po javnem naročilu zahteva (zahteva se celo vpis lokacij, telefonske številke in kontaktne osebe na lokacijah) pri čemer pa večje število lokacij niso niti pogoj, niti merilo. Ker teritorialna mreža oz. pokritost sploh ni zahtevana, navaja vlagatelj, se lahko zgodi, da bo na razpisu po merilu najugodnejše cene in ob upoštevanju razpisne dokumentacije "zmagal" ponudnik s sedežem v Lenartu in bo kot tak edini dobavitelj inzulinskih črpalk za celotno Slovenijo, navedeno pa pomeni, da bo bolnik iz Kopra lahko v Kopru obiskal svojega zdravnika, tam dobil v lekarni tudi ustrezna zdravila, inzulinsko črpalko pa bo lahko dobil pri izključnem dobavitelju v Lenartu. Ob upoštevanju dejstva, da je v Sloveniji (poleg lekarn za prodajo tovrstnih aparatov ustrezno registriranih le nekaj podjetij, je vlagatelju tovrstna logika povsem nerazumljiva, prav tako pa je po njegovem mnenju v nasprotju z veljavnimi predpisi s področja zdravstvenega varstva.
Vlagatelj opozarja tudi, da je predmet spornega razpisa le eden izmed predmetov, s katerim se trguje na trgu MTP ter da bo naročnik v prihodnje moral izvesti tudi razpise za številne druge MTP, pri čemer bo, če bo tako za drug predmet izbran drug ponudnik, moral uporabnik (zavarovanec) določen MTP dobiti pri enem ponudniku, drugega pa pri drugem ponudniku, kar pa je po vlagateljevem mnenju popolnoma nelogično in tudi v nasprotju s sprejetimi koncepti zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji ter pozitivno zakonodajo in belo knjigo.
še posebej pa je za vlagatelja sporno, da razpis predvideva tudi prodajo po pošti. Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Ur.l.RS, štev. 101/99, 70/00, 7/02, 13/02 in 67/02 - v nadaljevanju: ZZMP) namreč take prodaje ne dovoljuje oziroma jo izrecno prepoveduje, naročnik pa s tako razpisno dokumentacijo od (izbranega) dobavitelja zahteva kršitev ZZMP, ki določa da se lahko zdravila in MTP izdajajo oz. prodajajo samo v lekarnah in specializiranih trgovinah (vlagatelj navaja, da je bila zaradi navedenega že preprečena dejavnost eni od pravnih oseb, ki je poskušala prodajati zdravila iz proste prodaje preko interneta).
X. Pravna narava javnega naročila
V konkretnem primeru se vlagatelju postavlja tudi vprašanje, ali na relaciji naročnik - ponudniki sploh gre za javno naročilo. Res je sicer, navaja vlagatelj, da je plačnik MTP naročnik in da gre v tem primeru za javna sredstva, toda za analogni primer gre po vlagateljevem mnenju tudi pri lekarnah, ki se ne izbirajo (kot maloprodajni dobavitelji zdravil) po sistemu javnih naročil. Vlagatelj navaja, da dobavitelji MTP na trgu delujejo prosto (ne rabijo koncesije) in lahko delujejo v vsakem primeru, ko izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. V dani situaciji je država (preko Ministrstva za zdravje) že dala dovoljenje subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, da tako dejavnost na trgu tudi opravljajo, s tovrstnim javnim naročilom pa bi po vlagateljevem mnenju tem subjektom dejansko onemogočili delovanje na trgu, kar je v nasprotju z ustavo zagotovljeno svobodo gospodarske pobude. V takem primeru torej po mnenju vlagatelja situacije sploh ni mogoče reševati s sistemom javnih naročil, saj je že s samim vpisom v register dano dovoljenje za opravljanje dejavnosti, naročnik pa bi moral (analogno kot pri zdravilih) samo kontrolirati najvišje priznane cene iz sistema obveznega zavarovanja ter v tem okviru omogočiti participajo vsem subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, določene v veljavnih predpisih. Po prepričanju vlagatelja bi bilo tovrstno javno naročilo mogoče izvesti samo tako, da bi naročnik priznal sposobnost vsem, ki bi le-to uspeli dokazati z razpisno dokumentacijo, nato pa bi z vsemi subjekti, ki bi jim priznal sposobnost, sklenil pogodbo.
XI. Monopolizacija trga, omejevanje konkurence med ponudniki in nedopustne spremembe razpisne dokumentacije
Vlagatelj opozarja na določilo 1. odstavka 5. člena ZJN-1 ter trdi, da bi način izbire iz predmetnega razpisa vodil k popolni monopolizaciji trga, saj bi bil za določen produkt izbran le določen ponudnik - vsi drugi pa bi bili za celotno obdobje trajanja pogodbe za ta MTP izrinjeni iz trga in bi s svojo dejavnostjo preprosto morali prenehati.
Vlagatelj tudi meni, da že sama razpisna dokumentacija privilegira določenega ponudnika in sicer tako, da opredeljuje dolžino kanil pri potrošnem materialu, ki odgovarjajo samo enemu proizvajalcu, katerega nosilec registracije je v Sloveniji le podjetje Zaloker&Zaloker. Po vlagateljevem mnenju naročnik v pojasnilu k razpisni dokumentaciji, z dne 11.12.2003, nedopustno spreminja razpisno dokumentacijo, saj dolžino kanile, ki je bila prej le 6 in 9 mm, širi, in sicer tako, da dopušča tudi druge dolžine kanil, s čimer naročnik sicer navidezno širi krog potencialnih ponudnikov, dejansko pa ne, saj spreminja le enega izmed pogojev razpisne dokumentacije. Da je trditev vlagatelja resnična, pa po njegovem mnenju kaže tudi odgovor naročnika (odgovor na vprašanje štev. 2), z dne 11.12.2003, saj naročnik na izrecno ponudnikovo vprašanje, da razpisuje točno določeno inzulinsko črpalko, sploh ne odgovarja. Prav tako pa v pojasnilih, z dne 11.12.2003, naročnik spreminja pogoje glede materialov za kanile, kar je nedopustno po ZJN-1, obenem pa tako spreminjanje pogojev po vlagateljevem mnenju pomeni nov predmet javnega naročila, zaradi česar bi bilo minimalno pričakovati, da se roki ustrezno podaljšajo, dokumentacija ustrezno spremeni in izvede objava v Uradnem listu.
XII. Legitimacija ponudnika v razpisni dokumentaciji
Vlagatelj navaja, da je v razpisni dokumentaciji (v točki 2) navedeno, da se na razpis lahko prijavijo osebe, ki so vpisane v register dobaviteljev MTP - pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost prometa na drobno. Taka opredelitev ponudnikov je po vlagateljevem mnenju v nasprotju z logiko in tudi z ZZMP. Vlagatelj citira besedilo 4. in 98. člena ZZMP in zaključuje, da v skladu z navedenimi členi "dobavitelj MTP" ni "trgovec na drobno", pač pa proizvajalec, zastopnik, uvoznik oziroma (povedano generično) oseba, ki zagotavlja listino o skladnosti MTP - ta oseba pa prav gotovo ni subjekt maloprodaje, pač pa oseba, ki je določen MTP registrirala. Glede na navedeno je po vlagateljevem mnenju jasno, da dobavitelji predmetnega razpisa ne morejo biti osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje na drobno, pač pa proizvajalci oziroma uvozniki oziroma veletrgovci za posamezen izdelek. Da je tak sistem dejansko tudi edino utemeljen, po prepričanju vlagatelja kaže primerjava z lekarnami. Ker sistem prodaje MTP ne pozna koncesije, navaja naročnik, pač pa dejavnost lahko opravlja pravna oseba, ki ima ustrezna dovoljenja (oz. vpis v register), v konkretnem primeru koncesija lokalne skupnosti seveda odpade, medtem ko pogodba z naročnikom ni pogodba, ki se sklepa na podlagi ZJN-1, pač pa je akt, ki bi ga moral naročnik podpisati pod enakimi pogoji z vsakim, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, pri čemer je za izdajanje dovoljenj za opravljanje dejavnosti ter za opravljanje kontrol s področja ugotavljanja pogojev za njeno opravljanje pristojno Ministrstvo za zdravje RS in njegovi organi.
Da je izhodišče naročnika v tem delu popolnoma zgrešeno, po vlagateljevem prepričanju dokazujejo tudi pojasnila razpisne dokumentacije, z dne 11.12.2003 (vlagatelj navaja odgovor na 3. vprašanje), ki po vlagateljevem mnenju tudi nikakor ne predstavljajo pojasnil razpisne dokumentacije v smislu ZJN-l, pač pa spremembo razpisne dokumentacije, saj naročnik v odgovoru navaja, da lahko kot ponudniki sodelujejo tudi grosisti (čeprav ti seveda niso registrirani za maloprodajo), če imajo podizvajalce, ki izpolnjujejo pogoje
Glede na vse navedeno vlagatelj predlaga (točka XIII), da naročnik razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti, zahteva pa tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka po priloženem stroškovniku z zakonitimi zamudnimi obrestmi, vse v 8 dneh od odločitve, da ne bo izvršbe, in sicer za plačilo takse za revizijski zahtevek 100.000,00 SIT, konferenca s stranko 200 točk po odvetniški tarifi + 20% DDV ter sestava zahtevka 2000 točk po odvetniški tarifi + 20% DDV.

Naročnik je s sklepom, štev. 1504-187/2003-DI/5, z dne 29.12.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik odgovarja na navedbe valgatelja po enaki sistematiki, kot je podana v zahtevku za revizijo.
I. Splošno in Pravni interes
Naročnik navaja, da zagotavlja v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, štev. 9/92 - v nadaljevanju: ZZVZZ) in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, štev. 30/03, 35/03 in 78/03 - v nadaljevanju: Pravila OZZ), pravico zavarovanih oseb do MTP, med katere sodijo tudi inzulinske črpalke in potrošni materiali, ki so predmet tega javnega naročila ter pojasnjuje, da so zavarovane osebe upravičene v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja do inzulinske črpalke in potrošnih materialov od 20.7.2002 dalje. Naročnik navaja, da takrat zaradi zagotavljanja zakonske pravice zavarovanim osebam s točno določenim datumom iz objektivnih razlogov ni mogel izbrati dobavitelja na podlagi javnega naročila - je pa v pogodbi z dobaviteljem že takrat navedel, da pogodba velja, dokler ne bo izbran ponudnik na podlagi izvedbe postopka oddaje javnega naročila. Naročnik se strinja, da ni "klasičen naročnik", je pa kot javni zavod (in s tem posredni uporabnik proračuna) pri nabavah dolžan upoštevati določila ZJN-l, saj je bilo takšno stališče Ministrstva za finance in ga je povzela tudi Državna revizijska komisija (sklep, štev. 018-233/01-21-1598, z dne 6.12.2001). Naročnik pojasnjuje, da je dolžan zagotavljati MTP zavarovanim osebam na čim bolj racionalen način, kar je mogoče doseči le z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ter da je cilj naročnika sklenitev pogodbe z izbranim dobaviteljem, ki bo zagotavljal pripomočke, ki so predmet javnega naročila, v skladu s pogodbo vsem zavarovanim osebam, ki so do teh pripomočkov upravičene glede na določila Pravil OZZ, ne glede na kraj bivanja. Po naročnikovem mnenju iz navedb vlagatelja izhaja, da vlagatelj ne pozna načina zagotavljanja ter uporabe inzulinskih črpalk in potrošnih materialov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb s sladkorno boleznijo. Naročnik navaja, da ni njegova dolžnost, da "pomaga" pri preživetju na trgu vsem dobaviteljem, ki imajo dovoljenje za dobavo medicinsko tehničnih pripomočkov ter opozarja, da je v okviru omejitev po ZZMP promet prost in je na tej osnovi tudi vzpostavljen določen trg zdravil in MTP, na tem trgu pa mora vladati zdrava konkurenca, ki naročniku omogoča čim gospodarnejšo porabo javnih sredstev za namene, ki jih zasleduje. Naročnik tako meni, da ni osnove za izvedbo omejenega postopka, ker pozitivna zakonodaja jasno razmejuje specialni trg zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov od ostalih trgov. Na osnovi določb ZZMP namreč ni nobenega dvoma o tem, kdo je usposobljen za izpolnitev naročnikovega naročila (dovoljenje pristojnega organa, vpis v register).
II. Nedostopnost do baz ponudnikov opreme
Naročnik ugotavlja, da navedbe v zvezi z registrom dobaviteljev, ki je v pristojnosti Urada za zdravila pri Ministrstvu za zdravje, nimajo neposredne zveze s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila in je ta razprava po njegovem mnenju brezpredmetna, še manj je povezana s kakršnokoli kršitvijo naročnika. Naročnik dodaja, da je sposobnost postavil kot pogoj za sodelovanje na razpisu (dokazovati pa jo je potrebno s potrdilom o vpisu v register dobaviteljev medicinsko tehničnih pripomočkov - vpis v register je tako v interesu samih dobaviteljev).
III. Čas za pripravo ponudbe in diskriminacija ponudnikov
Vlagatelj po naročnikovem mnenju ne pozna načina zdravljenja z inzulinskimi črpalkami, zato napačno povezuje izdajo oziroma promet z zdravili in izdajo oziroma promet MTP. Naročnik navaja, da ni mogoče enačiti prometa z zdravil in MTP, kar izhaja že iz ureditve v ZZMP, ki prav zaradi specifičnosti posebej opredeljuje promet z zdravili (52. - 67. člen) in posebej promet z medicinskimi pripomočki (99. -101. člen).
Naročnik meni, da je določil čas za oddajo ponudb v skladu z ZJN-l. Razen tega naročnik navaja, da ne glede na to za katero vrsto prometa blaga na drobno gre in ga vršijo posameznikom maloprodajne enote, imajo te svoje pravice in obveznosti do dobaviteljev urejene s pogodbami, sklepanje pogodb pa je v pravnem prometu pravilo (in ne nekaj izjemnega, kot hoče to v svojih trditvah prikazati vlagatelj). Po naročnikovem mnenju vlagatelj napačno zaključuje, da lahko na predmetnem javnem razpisu sodelujejo le tisti, ki v okviru iste pravne osebe opravljajo zastopstvo, distribucijo, veleprodajo in maloprodajo, saj naročnik takšne zahteve v razpisni dokumentaciji ni postavil, ampak gre le za interpretacijo vlagatelja. Naročnik navaja, da na predmetnem javnem razpisu lahko sodelujejo samostojne maloprodajne enote, ki pa morajo zaradi dokazovanja svoje poslovne sposobnosti, kar je v skladu z 41. in 42. členom ZJN-1, predložiti veljavno sklenjeno pogodbo s proizvajalcem ali dobaviteljem, tako kot je naročnik opredelil v 7. oziroma 8. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb.
Po naročnikovem mnenju vlagatelj tudi napačno zaključuje, da ni definirana količina pri posameznih pripomočkih, ki so predmet javnega naročila, saj je količina definirana z oceno naročnika, oblikovano glede na število zavarovanih oseb, ki bi naj v prihodnjih treh letih bile upravičene do zdravljenja z inzulinsko črpalko.
IV. Merila in pogoji
Naročnik navaja, da je natančno opredelil, da je edino merilo za izbiro dobavitelja cena ter da to nedvoumno izhaja tako iz objave razpisa (15. točka objave) kot tudi iz razpisne dokumentacije (v 11. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb je naročnik zgolj določil, na kakšen način oz. kateri element iz ponudbe bo uporabljen kot dodatno merilo za izbor ponudnika v primeru, da bosta dva ponudnika ponudila pripomočke po popolnoma enaki ceni).
Naročnik tudi navaja, da je zahteve glede kakovosti, funkcionalnosti, garancijski rok itd. (za katere vlagatelj meni, da bi jih bilo potrebno vključiti kot merila) v skladu z ZJN-1 uvrstil med pogoje, ki jih pripomočki morajo izpolnjevati, pri čemer je (prav zaradi življenjske nevarnosti pripomočkov) opredelil, da bo izbral najcenejšega ponudnika, v kolikor bo ugotovljeno, da tudi vsi vzorci ustrezajo naročnikovim zahtevam v razpisni dokumentaciji (izpolnjevanje pogojev je torej osnova za prehod na ocenjevanje ponudb).
V. Neuporaba tehničnih specifikacij
Naročnik navaja, da je zahteval, da za izpolnjevanje pogoja iz 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, ponudniki predložijo dokazilo o tem, "â?? da so medicinsko-tehnični pripomočki, ki so predmet ponudbe, vpisani v register medicinskih pripomočkov pri Uradu za zdravila RS" ter da bo na ta način na podlagi predloženega dokazila ugotovil, da pripomoček izpolnjuje vse zahteve v skladu s Pravilnikom o medicinskih pripomočkih (Ur.l.RS, štev. 71/03), ki natančno opredeljuje vse bistvene zahteve za pripomočke glede izdelave, dajanja v promet in uporabo. To pa pomeni, navaja naročnik, da tudi tehnične specifikacije, tako kot jih opredeljuje vsebinsko 34. člen ZJN-l, že določa Pravilnik o medicinskih pripomočkih in je njihovo skladnost že z izdajo potrdila ugotovil Urad za zdravila RS. Zato je po naročnikovem mnenju nesmiselno (in izven pristojnosti naročnika) zatrjevanje vlagatelja o potrebnostih pregledovanja tehničnih specifikacij in lastnosti razpisanih MTP, saj je le-te že ugotovil za to pristojen organ v RS in MTP ob izpolnjevanju pogojev po zgoraj navedenem izvedbenem predpisu vpisal v register. Naročnik dodaja, da prav zato zahteva kot dokazilo ustreznosti potrdilo o vpisu v register MTP.
VI. Določljivost oz. določenost predmeta pogodbe
Naročnik ugotavlja, da vlagatelj v tej točki ne navaja konkretne kršitve naročnika v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila ter da njegove navedbe nimajo neposredne zveze z izvedbo postopka, ampak bolj izvirajo iz strahu, da posla ne bo dobil. Naročnik dodaja, da bo bojazen vlagatelja tem manj upravičena, čim nižja bo njegova ponudbena cena ter da je vlagatelj po mnenju naročnika tudi sposoben oblikovati konkurenčno ceno.
VII. Kontradiktornost in neopredeljenost razpisne dokumentacije
Naročnik je prepričan, da je na podlagi razpisne dokumentacije nedvoumno, da je naročnik predvidel javno naročilo po odprtem postopku. Naročnik priznava, da je v 12. točki razpisne dokumentacije res navedeno, da bo "naročnik ponudnike obvestil o priznanju sposobnosti in usposobljenosti na način in v rokih, predpisanih v zakonu", vendar je po njegovem mnenju to potrebno razumeti tako, da bo naročnik iz priloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev ocenil sposobnost ponudnikov in jo priznal tistim, ki bodo izpolnjevali vse pogoje (vključno s potrdilom o vpisu v ustrezen register, točka 8.5 Navodil ponudnikom). Dejstvo, da gre za odprti postopek, pa po prepričanju naročnika brez dvoma potrjuje tudi to, da je naročnik navedel kot edino merilo ceno. Na koncu naročnik dodaja, da mu takšnega vprašanja ni postavil nobeden od potencialnih ponudnikov, ki so prevzeli razpisno dokumentacijo, tako da vrsta postopka očitno ni bila vprašljiva.
VIII. Kontradiktornost med razpisno dokumentacijo in objavo v Uradnem listu RS
Naročnik navaja, da je zadevo pojasnil že pri IV. točki obrazložitve.
IX. Teritorialna neopredeljenost ponudnika
Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji natančno opredelil kraj dobave pripomočkov, ki so predmet javnega naročila ter da vlagatelj spet po svoje polemizira in interpretira zahteve predmetnega javnega naročila, nikjer pa ne navaja dejstev za kršitev naročnika v postopku javnega naročila.
X. Pravna narava javnega naročila
Naročnik ugotavlja, da gre le za mnenje vlagatelja, ne pa za očitno kršitev naročnika ter dodaja, da je svoje stališče podal že v odgovoru na točko I. obrazložitve.
XI. Monopolizacija trga, omejevanje konkurence med ponudniki in nedopustne spremembe razpisne dokumentacije
Naročnik navaja, da bo v skladu z razpisno dokumentacijo izbral enega ponudnika za posamezen sklop, kar je v skladu z ZJN-l in zato po naročnikovem mnenju ne more biti govora o kršitvi. Naročnik zavrača tudi navedbe vlagatelja, da bi privilegiral določenega ponudnika ter navaja, da je prav zaradi tega, da ne bi bil deležen takšnih očitkov, v pojasnilih, z dne 11.12.2003, pri odgovoru na 4. vprašanje pojasnil, da so navedene dolžine kanil (6 in 9 mm) le kot primeri in da so lahko tudi drugačne dolžine (npr. 6 in 8 mm).
Naročnik dodaja, da z navedenimi pojasnili, z dne 11.12.2003, glede materialov za kanile pri 4. vprašanju ni spreminjal pogojev, ampak le pojasnil izpolnjevanje kriterija 6. alinee Priloge 5 in 5. alinee Priloge 6 razpisne dokumentacije.
XII. Legitimacija ponudnika v razpisni dokumentaciji
Vlagatelj sicer točno navaja zakonska določila iz 4. člena, kdo so lahko dobavitelji medicinskih pripomočkov glede na ZZMP, vendar isti člen v nadaljevanju določa: "â?? specializirana prodajalna za medicinske pripomočke je prodajni objekt, kjer se trguje na drobno z medicinskimi pripomočki."
Navedeni zakon namreč natančno opredeljuje, da je promet z medicinskimi pripomočki promet na drobno, promet na debelo ter uvoz in izvoz medicinskih pripomočkov. Predmet javnega naročila je torej izdaja medicinskih pripomočkov zavarovanim osebam, kar pomeni, da morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji za promet na drobno. V skladu s 3. odstavkom 99. člena ZZMP lahko izdajajo medicinske pripomočke posameznikom oz. opravljajo promet na drobno s temi pripomočki le lekarne in specializirane prodajalne. Torej naročnik je v svojih zahtevah popolnoma sledil zakonski ureditvi.
Vlagatelj spet enači promet z zdravili in promet z medicinskimi pripomočki, kar je popolnoma napačno.
V pojasnilu z dne 11.12.2003 je naročnik na vprašanje št. 3: "Ponudnik ima svojo dejavnost registrirano kot veletrgovino, maloprodajo vrši preko obstoječe lekarniške mreže in mreže specializiranih trgovin. Ali je dovoljeno pripraviti skupno ponudbo s podizvaialci - izbranimi lekarnami, specializiranimi trgovinami po regijah"" pojasnil, da ponudnik lahko pripravi ponudbo s podizvajalci, če predloži dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da pogoje iz razpisne dokumentacije izpolnjujejo tudi podizvajalci. Torej naročnik je pojasnil, da razpisne pogoje iz razpisne dokumentacije morata izpolnjevati oba v primeru, če gre za ponudbo ponudnika s podizvajalcem. Drugačna razlaga je interpretacija zgolj vlagatelja.

Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 29.12.2003, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 5.1.2004 na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 6.1.2004 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje manjkajočo dokumentacijo, katero je od naročnika prejela dne 7.1.2003.

Dne 9.1.2004 je Državna revizijska komisija od vlagatelja prejela "prvo pripravljalno vlogo", v kateri le-ta navaja, da vztraja pri vseh trditvah in predlogih iz revizijskega zahtevka in zahteve za nadaljevanje revizije pred Državno revizijsko komisijo, pri čemer vlagatelj v točkah od XIV do XVII navaja še dodatne argumente, s katerimi izpodbija trditve naročnika, dopolnjuje pa tudi predloženi stroškovnik, in sicer: za prvo obrazloženo pripravljalno vlogo 2000 točk + DDV ter za konferenco s stranko 50 točk + DDV.

Dne 15.1.2004 je Državna revizijska komisija od vlagatelja prejela "pripravljalno vlogo", s katero vlagatelj Državno revizijsko komisijo seznanja s tem, da je naročnik v Ur.l.RS, štev. 1/04, z dne 9.1.2004, objavil še en razpis za dobavo MTP (prsne proteze in kilni pasovi), v katerem je po vlagateljevem mnenju že upošteval nekatere njegove ugovore ter predlaga, da naročnik dostavi celotno razpisno dokumentacijo. K predloženemu stroškovniku vlagatelj dodaja tudi zahtevo za povrnitev naslednjih stroškov: za prvo obrazloženo pripravljalno vlogo 1500 točk + DDV in za konferenco s stranko 50 točk + DDV.

Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-1/04-23-103, z dne 16.1.2004 na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za mnenje Urad RS za zdravila. Urad za zdravila je zaprošeno mnenje posredoval v svojem dopisu, štev. 5373-1/2004, z dne 20.1.2004.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 23.1.2004 organizirala sestanek z naročnikom, na katerem ji je le-ta skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval dodatna pojasnila. Na omenjenem sestanku je Državna revizijska komisija od naročnika zahtevala tudi dodatna pisna pojasnila, katera je naročnik (po urgiranju Državne revizijske komisije, dne 28.1.2004) posredoval v svojem dopisu, štev. 1504-187/2003-DI/12, z dne 28.1.2004, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 29.1.2004.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 2.2.2004 organizirala sestanek z Uradom RS za zdravila, na katerem ji je le-ta skladno s 3. odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval dodatna pojasnila. Na omenjenem sestanku je Državna revizijska komisija Urad RS za zdravila zaprosila tudi za dodatna pisna pojasnila, katera ji je le-ta posredoval v svojem dopisu, štev. 5373-1/2004, z dne 2.2.2004, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 5.2.2004.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika ter Urada RS za zdravila, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Do navedb vlagatelja pod II. točko obrazložitve zahtevka za revizijo ("Nedostopnost do baz ponudnikov opreme") se Državna revizijska komisija ni opredeljevala, saj vodenje (in ažuriranje) registra dobaviteljev medicinskih pripomočkov iz 6. odstavka 99. člena ZZMP ni v pristojnosti naročnika, ampak je v pristojnosti Urada za zdravila in torej naročnik na stanje omenjenega registra nima nikakršnega vpliva ter mu v zvezi s tem tudi ni mogoče očitati nikakršnih kršitev.

Prav tako v obravnavanem primeru ni sporno (X. točka obrazložitve zahtevka za revizijo), da je naročnik v skladu z določilom 6. točke 1. odstavka 3. člena Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, štev. 79/99, 124/00 in 110/02) posredni uporabnik proračuna in s tem tudi naročnik v smislu 1. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1. Glede vprašanja, ali je naročnik pri nabavi MTP dolžan postopati v skladu s predpisi o javnem naročanju se je (kot pravilno opozarja naročnik) Državna revizijska komisija že opredelila v svoji odločitvi, štev. 018-233/01-21-1598, z dne 6.12.2001Â", s katero je na podlagi mnenja Ministrstva za finance, štev. 403-5/01-212/01, z dne 27.11.2001), ugotovila, da se je naročnik pri nabavljanju MTP dolžan ravnati po določbah ZJN-1.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na domnevno pomanjkljive tehnične specifikacije predmeta obravnavanega javnega naročila, kar naj bi po vlagateljevem mnenju imelo za posledico tudi nedoločenost oziroma nedoločljivost predmeta pogodbe (V. in VI. točka obrazložitve zahtevka za revizijo), je Državna revizijska komisija na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za mnenje Urad RS za zdravila.

Urad RS za zdravila je v mnenju, štev. 5373-1/2004, z dne 20.1.2004, pojasnil, da je iz predmetnega javnega razpisa in razpisne dokumentacije razvidno, da je kot predmet javnega razpisa opredeljena "inzulinska črpalka in potrošni material za otroke do 7. leta starosti" in "inzulinska črpalka in potrošni material za otroke od 7. do 15. leta starosti" ter da so dodatno v razpisni dokumentaciji navedeni tudi podatki o pričakovani kakovosti, varnosti in učinkovitosti ter funkcionalnosti izdelka kot predmeta javnega naročila (npr. priloženi tekst izjave kot Priloga štev. 5 in Priloga štev. 6), kar ponudniku omogoča, da opredeli vrsto dodatkov k inzulinski črpalki. Urad RS za zdravila je dalje pojasnil, da bistvene splošne zahteve, da je medicinski pripomoček lahko dan na trg oziroma v uporabo, predpisuje ZZMP, ki v določbi 5. odstavka 99. člena predpisuje, da smejo medicinski pripomočki biti dani na trg oziroma se smejo začeti uporabljati samo, če so skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, če je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku in če so označeni v skladu s predpisi (CE oznaka) ter da natančnejše zahteve, ki veljajo za medicinske pripomočke, določa Pravilnik o medicinskih pripomočkih. Skladnost medicinskega pripomočka s predpisanimi tehničnimi zahtevami ugotavljajo pooblaščeni organi za ugotavljanje skladnosti po predpisanem postopku, ki izdajo listino o skladnosti in certifikat o kakovosti, z izdajo listine o skladnosti pa nastopi domneva, da so vsi tovrstni medicinski pripomočki zadevnega proizvajalca skladni s predpisanimi standardi, ki veljajo za te izdelke. Mnenje Urada RS za zdravila je, da je naročnik v obravnavanem primeru dovolj natančno opredelil predmet javnega naročila in da so ponudniki s pomočjo strokovno primerno usposobljene osebe na podlagi pravil stroke in podatkov naročnika lahko določili tako vrsto izdelka kot tudi dodatkov, ki skupaj z osnovnim izdelkom omogočajo njegovo varno in učinkovito uporabo.

Na podlagi spredaj navedenega mnenja Urada RS za zdravila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevi očitki o domnevno pomanjkljivih tehničnih specifikacijah oziroma (ne)določenosti predmeta obravnavanega javnega naročila ter s tem o kršitvah določb 31. in 35. člena ZJN-1, niso utemeljeni. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik v točki 7.6 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Poglavje 7 - "Pogoji za sodelovanje") izrecno zahteval, "â?? da so medicinsko tehnični pripomočki, ki so predmet ponudbe, vpisani v register medicinskih pripomočkov pri Uradu za zdravila RS", obenem pa je kot dokazilo o izpolnjevanju cit. pogoja v točki 8.6 (Poglavje 8 - "Dokazila o izpolnjevanju pogojev") zahteval tudi predložitev ustreznega potrdila o vpisu v register medicinskih pripomočkov. Ob navedenem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da bo na ta način na podlagi predloženega dokazila naročnik lahko ugotovil, da pripomoček, ki je predmet konkretne ponudbe, izpolnjuje vse zahteve v skladu s Pravilnikom o medicinskih pripomočkih, ki natančno opredeljuje vse bistvene zahteve za pripomočke glede izdelave, dajanja v promet in uporabo. Navedeno pa obenem pomeni, da so tudi tehnične specifikacije predmeta obravnavanega javnega naročila (31. in 34. člen ZJN-l) že določene s Pravilnikom o medicinskih pripomočkih in je njihovo skladnost z izdajo potrdila že ugotovil Urad za zdravila RS. Poleg tega je naročnik v prilogah 5 in 6 razpisne dokumentacije ("Izjava") v osmih alineah določil še dodatne zahteve (pogoje v smislu 12. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1) glede pričakovane kakovosti, varnosti in učinkovitosti ter funkcionalnosti izdelka oziroma o zahtevanih lastnosti, ki zadevajo način uporabe predmeta obravnavanega javnega naročila. Naročnik je v pisnih pojasnilih (dopis, štev. 1504-187/2003-DI/12, z dne 28.1.2004), katera je od njega zahtevala Državna revizijska komisija v skladu z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN, tudi dodatno pojasnil, da v Sloveniji trenutno uvaja zdravljenje z inzulinsko črpalko le Klinični Center, Pediatrična klinika v Ljubljani ter da (kljub navodilom, ki so jih dolžni zagotoviti dobavitelji inzulinskih črpalk in potrošnih materialov) Pediatrična klinika zelo natančno pouči zavarovane osebe (oziroma v teh primerih starše otrok) o uporabi inzulinske črpalke, zaradi možnosti škodljivih posledic ob nepravilni uporabi za zdravje zavarovani oseb, tudi s smrtnim izidom. Naročnik je pojasnil, da je prav zaradi tega (razen dokazil o registraciji pripomočkov pri Uradu za zdravila) zahteval še izpolnjevanje nekaterih dodatnih pogojev za inzulinsko črpalko in potrošne materiale, ki jih je pripravil v sodelovanju s Pediatrično kliniko, Državni revizijski komisiji pa je posredoval tudi kopijo korespondence v elektronski obliki, z dne 12.9.2003 in 28.9.2003, med naročnikom in Pediatrično kliniko oziroma predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabete in presnovne bolezni, prof.dr. T.B., dr.med., ki se nanaša na oblikovanje dodatnih pogojev, katere morajo izpolnjevati inzulinske črpalke in potrošni materiali za otroke do 7. leta starosti oziroma do 15. leta starosti. Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da v konkretnem primeru ni mogoče pritrditi vlagateljevemu očitku, da predmet javnega naročila sploh ni definiran, oziroma da je premalo določen.

Pač pa je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je predmetna razpisna dokumentacija v nekaterih pomembnih delih nejasna oziroma sama s seboj v nasprotju ter da naročnik v tem smislu ni ravnal v skladu z zahtevo iz 23. člena ZJN-1 (Priprava razpisne dokumentacije), ki v 1. odstavku izrecno zahteva, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo.

Predvsem je vlagatelju potrebno pritrditi v tem, da naročnik v razpisni dokumentaciji v nasprotju z določili 50. člena (Določitev meril) in 51. člena (Vrste meril) nedopustno prepleta dva različna pristopa k ocenjevanju ponudb. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, pod 11. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ("Merila"), zapisal naslednja pravila:
"Merilo, ki bo uporabljeno pri ocenjevanju ponudb, je cena za posamezen sklop, upošteva se najnižja skupna vrednost ponudbe za posamezen sklop, s katero se primerja skupne vrednosti iz ostalih ponudb.
V primeru, da so ponujene cene ponudnikov med seboj enake, se kot dodatno merilo pri ocenjevanju ponudb upošteva za naročnika ugodnejši plačilni rok."
"Naročnik ni dolžan izbrati ponudnika, katerega ponudba je za posamezen sklop ekonomsko najugodnejša, če se ob pregledu vzorca ugotovi, da le-ta ne ustreza vsem zahtevam, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji. V tem primeru bo naročnik izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo med ostalimi ponudniki, katerih vzorci pa so v skladu z zahtevami naročnika."

Iz besedila pravila, ki je zapisano v prvem odstavku cit. točke razpisne dokumentacije, je sicer mogoče razumeti, da je v obravnavanem primeru edino merilo za izbiro najnižja cena (3. odstavek 51. člena ZJN-1) ter da pravilo iz drugega odstavka določa le pomožno merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika v primeru, če bi dva ponudnika ponudila pripomočke po popolnoma enaki ceni. Pri tem pa Državna revizijska komisija opozarja, da je bil naročnik vendarle dolžan upoštevati, da mora biti tudi takšno (pomožno) merilo za izbiro določeno v skladu z zahtevami ZJN-1. Če je namreč naročnik predvidel, da bo kot pomožno merilo upošteval dolžino plačilnega roka, bi moral tudi natančno opisati, kako bo dolžina ponujenega plačilnega roka vplivala na izbiro, predvsem pa predvideti, kako bo ravnal v primeru, če bosta obe ponudbi z (enako) najnižjo ceno vsebovali (tudi) enak plačilni rok. Le na ta način bi namreč naročnik v celoti sledil določilu 50. člena ZJN-1, ki v 2. in 3. odstavku izrecno zahteva, da mora naročnik merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji jasno vnaprej opisati in ovrednotiti.

Predvsem pa se je v obravnavanem primeru potrebno strinjati z vlagateljem, ki pod IV. točko zahtevka za revizijo upravičeno opozarja na tretji odstavek besedila 11. točke razpisne dokumentacije. V navedenem pravilu naročnik namreč v nasprotju z določili ZJN-1 ter v nasprotju s prvima dvema odstavkoma 11. točke razpisne dokumentacije kot način izbire najugodnejšega ponudnika uvede princip ekonomsko najugodnejše ponudbe (2. odstavek 51. člena ZJN-1), pri čemer pa za tak način izbire najugodnejše ponudbe sploh ne predvidi nikakršnih meril. Državna revizijska komisija v tem smislu povsem soglaša z vlagateljem, ki opozarja, da bi, četudi bi šlo pri vsem navedenem le za "tehnične" napake naročnika, ki izvirajo iz površnega pristopa k pripravi razpisne dokumentacije, tovrstne napake kasneje v postopku lahko povzročile nadaljnje nejasnosti in spore ter da jih je zato nujno sanirati že v fazi, ko ponudbe sploh še niso bile oddane, saj so tako opisana merila za izbiro najugodnejše ponudbe v nasprotju s pravili 50. in 51. člena ZJN-1. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre pritrditi vlagateljevi navedbi, da je med objavo razpisa v Uradnem listu in razpisno dokumentacijo v tem delu razlika.

Podobno je potrebno ugotoviti tudi za določila razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vrsto postopka oddaje predmetnega javnega naročila (VII. točka obrazložitve zahtevka za revizijo). Tudi v tem primeru (na 11. strani razpisne dokumentacije je v 12. točki /"Obvestilo o priznanju sposobnosti in usposobljenosti"/ zapisano: "Naročnik bo ponudnike obvestil o priznanju sposobnosti in usposobljenosti na način in v rokih, predpisanih v zakonu.") je možno, da gre le za nedoslednost pri pripravi razpisne dokumentacije, ki pa je vendarle v nasprotju z določili zakona (17. člen ZJN-1) in je očitno povzročila nejasnosti že v tisti fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ko ponudniki sploh še niso oddali svojih ponudb.

Prav tako je pomembne nekonsistentnosti v razpisni dokumentaciji mogoče ugotoviti v delu, ki se nanaša na sam opis predmeta javnega naročila. Tako je na primer potrebno pritrditi vlagatelju, ki v XI. točki obrazložitve zahtevka za revizijo opozarja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (6. alinea v Prilogi 5 ter Prilogi 6 /"Izjava"/) najprej zahteval, da "â?? so kanile različnih mer (6 in 9 mm) â??", kasneje pa je (v Dodatnih pojasnilih k razpisni dokumentaciji, štev. 1504-187/2003-DL, z dne 11.12.2004) to svojo zahtevo spremenil (odgovor na vprašanje štev. 4) z navedbo, da je v razpisni dokumentaciji " â?? navedel kot primer dimenzije 6 in 9 mm, zato bo ponudba s kanilami npr. 6 in 8 mm izpolnila naročnikove zahteve."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da glede na dikcijo zahteve iz 6. alinee prilog 5 in 6 ("6 in 9 mm") seveda ni mogoče trditi (kot to navaja naročnik), da gre le za primeroma navedene dimenzije ter da kasnejša sprememba sporne zahteve predstavlja zgolj pojasnilo naročnikove zahteve, ki je sicer že vsebovana v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da sama sprememba vsebine zahteve (pogoja) iz 6. alinee prilog 5 in 6 sicer ni v nasprotju z zakonom (1. in 2. odstavek 25. člena ZJN-1), vendar pa pri tem ni mogoče spregledati, da je navedena sprememba obenem povzročila pomembno neskladje v razpisni dokumentaciji kot celoti. Če je namreč naročnik zahtevo po dolžini kanil (naknadno) spremenil tako, da namesto dveh dolžin (6 in 9 mm) zdaj dopušča vse dolžine v razponu med 6 in 9 mm, bi moral temu ustrezno spremeniti tudi vsebino obeh izjav v prilogah 5 in 6. Navedeni izjavi sta namreč v razpisni dokumentaciji (točki 8.7 in 8.8. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) predvideni kot dokazili o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje na predmetnem razpisu iz točk 7.7 oziroma 7.8, neizpolnjevanje pogojev iz razpisne dokumentacije (12. točka 1. odstavka 3. člena ZJN-1) pa ima v skladu z zakonom za posledico nepravilnost predloženih ponudb (18. točka 1. odstavka 3. člena ZJN-1) in s tem obveznost njihove zavrnitve (2. odstavek 76. člena ZJN-1).

Državna revizijska komisija je preučila tudi vlagateljeve očitke o domnevno nepravilnih naročnikovih zahtevah, ki se nanašajo na samega ponudnika oziroma na organizacijo njegove distribucijske mreže (III., IX. in XII. točka obrazložitve zahtevka za revizijo). Pri presoji navedenih vlagateljevih očitkov se je Državna revizijska komisija oprla zlasti na mnenje Urada RS za zdravila (dopisa, štev. 5373-1/2004, z dne 20.1.2004 in štev. 5373-1/2004, z dne 2.2.2004), ki ga je pridobila na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN, upoštevala pa je tudi dodatna pojasnila naročnika (dopis, štev. 1504-187/2003-DI/12, z dne 28.1.2004), posredovana v skladu z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN.

Vlagateljevim očitkom, da so s sistemom, ki ga vzpostavlja predmetno javno naročilo, dejansko onemogočeni vsi ponudniki, razen tistih, ki v okviru iste pravne osebe ali povezanih pravnih oseb lahko ponudijo tako zastopstvo, distribucijo, veleprodajo in tudi maloprodajno storitev ter da samostojni trgovci na drobno sploh nimajo možnosti (resnega) sodelovanja na razpisu (III. točka obrazložitve zahtevka za revizijo) oziroma da dobavitelji predmetnega razpisa sploh ne morejo biti osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje na drobno, pač pa bi to morali biti proizvajalci, uvozniki oziroma veletrgovci (XII. točka obrazložitve zahtevka za revizijo), ni mogoče pritrditi. Naročnik je na 4. strani razpisne dokumentacije (zadnji odstavek 2. točke) zapisal, da "â?? Na tem razpisu lahko sodelujejo lekarne in vsi ponudniki, ki so registrirani kot pravne osebe ali samostojni podjetniki in so v času predložitve ponudbe vpisani v register dobaviteljev (pravne in fizične osebe) medicinskih pripomočkov, ki opravljajo dejavnost prometa na drobno pri Uradu za zdravila in so sposobni kakovostno, kontinuirano in pravočasno dobavljati pripomočke, ki so predmet tega razpisa ter imajo za opravljanje dejavnosti vsa predpisana dovoljenja." Iz cit. zahteve je razvidno, da na predmetnem javnem razpisu lahko v prvi vrsti konkurirajo subjekti maloprodaje. Razpis tudi ne izključuje možnosti, da bi za izvedbo predmetnega javnega naročila potegovali tudi veletrgovci - zahteva pa, da so v času predložitve ponudbe vpisani v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ki opravljajo dejavnost prometa na drobno pri Uradu RS za zdravila. Takšna zahteva naročnika ni v nasprotju z veljavno zakonodajo, skladna pa je tudi z obstoječo poslovno prakso. Kot namreč izhaja iz pojasnila Urada RS za zdravila (mnenja, štev. 5373-1/2004, z dne 20.1.2004 in 2.2.2004), način izdaje oziroma uporabe MTP določi proizvajalec. Za inzulinske infuzijske črpalke, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, je določeno, da se lahko izdajajo izključno v lekarnah in specializiranih prodajalnah za prodajo medicinskih pripomočkov na drobno. Ker se torej predmet obravnavanega javnega naročila izdaja izključno v lekarnah oziroma specializiranih prodajalnah, je omejitev statusa ponudnika na tiste gospodarske subjekte, ki imajo registrirano prodajo na drobno (oziroma registrirano dejavnost lekarn) in lahko predložijo potrdilo o vpisu v register infuzijskih inzulinskih črpalk, glede na predmet javnega naročila razumljiva in z vidika veljavnih predpisov ni sporna (mnenje Urada RS za zdravila, štev. 5373-1/2004, z dne 2.2.2004). Urad za zdravila je v svojem mnenju poudaril tudi dejstvo, da se inzulinske infuzijske črpalke izdajajo na naročilnico zdravnika, da je naročnik plačnik medicinskih pripomočkov, ki se izdajajo na naročilnico v lekarni oziroma specializirani prodajalni ter da je zato razumljivo, da je z razpisom želel določiti najboljšega ponudnika glede na maloprodajno ceno. Urad RS za zdravila je v svojem mnenju tudi poudaril, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora izdelke, ki so predmet javnega naročila, ponudnik sam registrirati, temveč zadostuje, da predloži potrdilo o vpisu v register medicinskih pripomočkov, kar pomeni, da bi mu kopijo takšnega potrdila lahko dogovorno priskrbel eden od nosilcev registracije. V registru medicinskih pripomočkov, ki ga vodi Urad RS za zdravila, so za inzulinske infuzijske črpalke trenutno vpisana tri podjetja - dobavitelji MTP - promet na debelo (kar vključuje tudi uvoz teh izdelkov) - samo eden (Zaloker&Zaloker) pa je edini vpisan v register kot dobavitelj medicinskih pripomočkov tudi za promet na drobno v specializirani prodajalni.

Urad RS za zdravila pa je pojasnil tudi, da so v skladu z določbami 1. in 2. odstavka 22. člena Pravilnika o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 71/03) do uveljavitve Protokola k Evropskemu sporazumu o pridružitvi (PECA), ki bo sprejet za področje medicinskih pripomočkov, oziroma do pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji, lahko v prometu le medicinski pripomočki, ki so vpisani v register medicinskih pripomočkov pri Uradu RS za zdravila v skladu z Dodatkom XV k pravilniku ter da bo najkasneje z datumom pristopa Republike Slovenije k EU za dajanje medicinskih pripomočkov v promet veljala določba 4. člena Pravilnika o medicinskih pripomočkih, na podlagi katere so v Republiki Sloveniji v prometu oziroma se smejo začeti uporabljati le medicinski pripomočki, ki so označeni s CE oznako in katerih skladnost je bila ugotovljena po predpisanem postopku. Navedeno pomeni, da najkasneje s 1.5.2004 vpis v register medicinskih pripomočkov ne bo (več) pogoj za dajanje na trg, s čimer se bo konkurenca na področju predmeta obravnavanega javnega naročila povečala.

Kar zadeva očitke vlagatelja, da naročnik v razpisni dokumentaciji sploh ni definiral distribucijske mreže, ki bi jo moral ponudnik zagotavljati, oziroma da večje število lokacij ni niti pogoj niti merilo (IX. točka obrazložitve zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da v skladu z veljavno zakonodajo naročnika ni mogoče prisiliti v to, da bi določeno okoliščino konkretnega javnega naročila določil bodisi kot pogoj ali kot merilo. Dejstvo, da se je naročnik odločil, da s predmetnim razpisom sploh ne zahteva teritorialne pokritosti distribucije MTP (prodajne mreže), samo po sebi torej ni mogoče označiti kot nezakonito. Državna revizijska komisija je na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN naročnika tudi zaprosila, naj pojasni razloge za takšno svojo odločitev, pri čemer ji je le-ta pojasnil (dopis naročnika, štev. 1504-187/2003-DI/12, z dne 28.1.2004), da njegova odločitev temelji na oceni o predvidenem številu upravičencev do zdravljenja z inzulinskimi črpalkami v obdobju, za katerega naj bi bila sklenjena pogodba z izbranim dobaviteljem. Naročnik je zapisal, da je v sodelovanju s Pediatrično kliniko KC v Ljubljani ocenil, da naj bi bilo v Republiki Sloveniji v naslednjih treh letih skupaj predvidoma 100 takšnih zavarovancev ter da ravno zaradi dejstva, da gre za relativno majhno število upravičenih oseb, v razpisni dokumentaciji ni zahteval pogoja prodajne mreže po celotni Sloveniji. Naročnik je tudi izrecno navedel, da ne vidi razloga za takšno zahtevo, saj gre po njegovem mnenju za specifičen primer zagotavljanja MTP zavarovanim osebam ter da je zato zahteval le izpolnjevanje pogojev iz 99. člena ZZMP, ki določa, da lahko posameznikom izdajajo medicinske pripomočke lekarne ali specializirane prodajalne, ki opravljajo promet z medicinskim pripomočki na drobno. Naročnik tako ne vidi razloga, da ne bi izbral ponudnika, ki ima le eno izdajno mesto v Sloveniji, ne glede na kraj, saj mora zavarovana oseba osebno prevzeti na izdajnem mestu dobavitelja le inzulinsko črpalko, medtem ko je možen prevzem potrošnih materialov tudi po pošti. Pač pa je naročnik na izrecno vprašanje Državne revizijske komisije, kako je v takšnih primerih urejeno povračilo potnih stroškov zavarovanih oseb, ki bi morale MTP prevzeti v drugem kraju, navedel, da so zavarovane osebe na podlagi določila 40. člena ZZVZZ upravičene do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem pravic iz 1., 2. in 3. točke 23. člena ZZVZZ, če morajo potovati k zdravniku ali v zdravstveni zavod v drug kraj, ker v kraju zaposlitve ali stalnega prebivališča ni zdravnika ali ustreznega zdravstvenega zavoda, dobavitelji medicinskih pripomočkov pa niso zdravstveni zavodi, zato zavarovana oseba ni upravičena do povračila potnih stroškov v primerih, ko mora potovati v drug kraj, kot je kraj zaposlitve ali stalnega prebivališča, k dobaviteljem medicinskih pripomočkov zaradi prevzema pripomočka. Ob zadnje navedenem pojasnilu naročnika se je po mnenju Državne revizijske komisije mogoče pridružiti vlagatelju, ki izraža pomisleke v zvezi z dostopom upravičenih oseb do izdajnega mesta izbranega dobavitelja (vlagatelj opozarja, da bi lahko prišlo do položaja, v katerem bi bil kot najugodnejši ponudnik izbran dobavitelj z eno samo maloprodajno enoto, ki bi morala pokrivati potrebe vseh upravičencev na celotnem območju države). Ob navedenem se dejansko postavlja vprašanje, ali je s stališča upravičene zavarovane osebe takšna rešitev tudi najbolj primerna. Vendar pa je obenem potrebno ugotoviti, da gre pri tem za vprašanje, ki ne zadeva neposredno vodenje predmetnega razpisnega postopka (ter je zato tudi izven pristojnosti Državne revizijske komisije), ampak sodi izključno v sfero sprejemanja poslovnih odločitev naročnika, za katere je le-ta tudi v celoti odgovoren.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določilo 1. odstavka 23. člena ZJN-1, je skladno s 3. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Dopolnitev zahtevka za revizijo z novotami, ki jih je vlagatelj podal v obeh pripravljalnih vlogah, ki ju je Državna revizijska komisija prejela dne 9.1.2004 in 15.1.2004, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do odločanja v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik tedaj, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 100.000,00 SIT, in odvetniške stroške v višini 2000 odvetniških točk, to je 220.000,00 SIT, z vštetim DDV 264.000,00 SIT, skupno torej 364.000,00 SIT, ki jih mora naročnik plačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 10.2.2004



Predsednica senata:
mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana
- HOSPITALIA d.o.o., Zaloška c. 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova 12a, Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška 19 a, Ljubljana