Pojasnilo o postopku dodeljevanja primerov in odločanju na Državni revizijski komisiji

datum: 13.09.2019

Na spletnem portalu pozareport.si je bil včeraj objavljen prispevek, v katerem avtor namiguje na nepravilnosti delovanja Državne revizijske komisije ter pri tem navaja povsem napačne trditve. Z željo, da medijem in javnosti pojasnimo način delovanja in odločanja komisije, vam posredujemo to izjavo za javnost.

 

V medijih se občasno pojavijo trditve, da so določeni primeri dodeljeni konkretnim članicam in članom komisije zaradi posebnih razlogov, pri čemer se namiguje na korupcijo. To so lažne novice, saj je sistem dodeljevanja primerov avtomatičen in temelji na jasno določenem načelu “naravnega sodnika”. Dodeljevanje primerov poteka po abecednem vrstnem redu po priimkih tako, da se posamezno vlogo dodeli tistemu predsedniku senata in tistima dvema članoma senata, ki so na vrsti.

 

Preglednost in sledljivost temu avtomatičnemu dodeljevanju primerov je zagotovljena tako digitalno ob vnašanju prispelih vlog, kot tudi z ročnim vpisom v tabelo na komisiji, kjer je razviden vrstni red. Namigovanja, da naj bi bili nekateri primeri dodeljeni konkretno izbranim članom komisije, zato ne držijo in tudi nikoli niso bila podkrepljena. Za odstopanje od tega avtomatičnega sistema sta določena samo dva možna razloga. Prvi razlog je morebitna izločitev zaradi konflikta interesov in v tem primeru se zadeva dodeli naslednjemu po abecednem vrstnem redu. Drugi razlog pa so zadeve, o katerih je predhodno komisija že odločala in so zato ponovno dodeljene istemu senatu. Sistem dodeljevanja primerov je zato jasen in transparenten.

 

Poleg tega se v javnosti zmotno prikazuje vloga predsednika senata, ki naj bi imel pri odločanju prevladujočo vlogo. Pri odločanju imajo vsi trije člani senata enako težo in glas predsednika senata šteje enako kot glas drugih dveh članov. Glasovi vseh treh so torej enakovredni tako, da je povsem zmotno prikazovanje posebne vloge predsednika senata ter namigovanje na statistiko odločanja, ki bi temeljila na temu.

 

V konkretnem primeru, ki ga navaja spletni portal, je bila odločitev senata soglasna. Torej sta poleg predsednice odločitev podprla tudi oba člana senata. V postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila “Izbira koncesionarjev v postopku podelitve koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Republike Slovenije” v sklopu 1: “Kranj: Koncesija za območje zgornje Save” je senat soglasno ugodil zahtevku za revizijo ter razveljavil odločitev naročnika, s katero je zavrnil ponudbo vlagatelja zahtevka za revizijo Vodnogospodarsko podjetje d.d. iz Kranja, češ da ne izpolnjuje pogoja za tehnično sposobnost.

 

Naročnik je ponudbo vlagatelja zavrnil s trditvijo, da pogoja za tehnično sposobnost ni utemeljil z zahtevanimi dokazili o razpolaganju s poslovnimi prostori. Predmet spora je bilo torej vprašanje, ali je vlagatelj za priglašeni poslovni prostor predložil ustrezna dokazila, s katerimi bi utemeljil izpolnjevanje pogoja za tehnično sposobnost. Vlagatelj je solastnik zemljišča v ⅚, medtem ko je lastnik preostale ⅙ Republika Slovenija. Vlagatelj je razpolaganje s poslovnimi prostori dokazoval s pogodbo o sofinanciranju investicije, ki določa tudi pravico uporabe parcele, s pogodbo o plačevanju stroškov in vzdrževanju ter z ugotovitvenim zapisnikom Ministrstva za javno upravo, ki je v imenu Republike Slovenije upravljavec tega državnega premoženja.

 

Naročnik je zavrnil ta dokazila in med drugim navedel, da naj omenjeni ugotovitveni zapisnik ne bi bil uradni dokument Ministrstva za javno upravo, in naj ga ne bi podpisal nekdo, ki je za to pooblaščen ter da ne izkazuje stanja v času oddaje ponudbe, saj je bil podpisan kasneje. Senat Državne revizijske komisije se ni strinjal s to trditvijo, saj je bil ugotovitveni zapisnik žigosan z žigom Ministrstva za javno upravo in ga je podpisal generalni direktor, ki vodi za to vprašanje pristojen direktorat ter za tovrstne zadeve ne potrebuje dodatnih posebnih pooblastil. Za tovrsten dokument tudi ne obstaja posebej predpisana oblika ali obrazec, zato ne držijo trditve naročnika, da na dokumentu manjkajo številka dokumenta, znaki in navedbe organa. Poleg tega pa naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil posebej predpisanih oblik dokazil. Tudi trditev, da dokument ne izkazuje stanja v času oddaje ponudbe ne drži, saj ugotovitveni zapisnik izkazuje ravno dejansko stanje, dogovore in način izvrševanja pogodb, kakor jih izvajata že vse od leta 1977 (pogodba o sofinanciranju investicije) oziroma 1996 (pogodba o plačevanju stroškov in vzdrževanju).

 

Komisija je zato ugotovila, da je naročnik neupravičeno zavrnil ponudbo vlagatelja zahtevka za revizijo, saj je ta z ustreznimi dokumenti dokazal izpolnjevanja pogoja za tehnično sposobnost, kot je bilo zahtevano v razpisnih pogojih.