DKOM razveljavila razpis FURS za storitev servisiranja, vzdrževanja in popravila službenih vozil zaradi neupoštevanja ciljev konkurenčnega prava Evropske unije

datum: 05.09.2019

 Državna revizijska komisija je v celoti razveljavila razpis, s katerim je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) iskala izvajalca storitev servisiranja, vzdrževanja in popravila službenih vozil. Zahtevo za revizijo postopka javnega naročila je vložila Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK), saj je bil razpisni pogoj, s katerim je naročnik želel ugotavljati usposobljenost ponudnikov za izvedbo naročila v nasprotju z evropskima uredbama (461/2010 in 330/2010), ki določata nedopustne omejitve v zvezi s trgom storitev popravljanja in vzdrževanja ter distribucije rezervnih delov.

 

Vsako javno naročilo mora uskladiti vrsto principov oziroma zahtev, med katerimi je ugotavljanje usposobljenosti ponudnikov za izvedbo naročila seveda zelo pomembno, pa vendar razpisni pogoji pri tem ne smejo povoziti drugih načel. V konkretnem primeru je naročnik kot pogoj za izkaz usposobljenosti ponudnika določil, da lahko na razpisu sodelujejo izključno pooblaščeni serviserji za vozila blagovnih znamk, ki jih ima v voznem parku.

 

Prav to pa je očiten primer kršitve načela zagotavljanja konkurence med ponudniki na konkretnem področju, ki ga urejata omenjeni evropski uredbi. Uredbi namreč zagotavljata neodvisnim serviserjem, da lahko servisirajo vozila tudi v času tovarniške garancije. Cilj take ureditve je vzpostaviti oziroma ohraniti ustrezno delovanje trga storitev popravljanja in vzdrževanja motornih vozil ter distribucije rezervnih delov. Ohranjanje konkurence med pooblaščenimi in neodvisnimi serviserji namreč prinaša koristi za potrošnike, saj vpliva na cene storitev in rezervnih delov, kar predstavlja zelo velik delež skupnih izdatkov potrošnikov za motorna vozila.

 

Ker je število pooblaščenih serviserjev v Sloveniji omejeno, obstaja tveganje kartelnega dogovarjanja in izkoriščanja tržnega položaja, kar lahko povzroči premoženjsko škodo naročniku pri porabi javnih sredstev. V razveljavljenem razpisu je denimo naročnik za skupno 32 sklopov v kar 12 sklopih prejel eno samo ponudbo, v 17 sklopih pa le dve, kar kaže na izrazito omejeno konkurenco ob tako postavljenih pogojih.

 

Seveda je prav, da se naročnik izogne tveganju nezadostne usposobljenosti ali organiziranosti nepooblaščenih serviserjev, pa vendar lahko to doseže z razpisnimi pogoji, ki na drugačen način ugotavljajo usposobljenost (recimo s potrdili o usposabljanjih, certifikati ali referencami) ali pa z določitvijo pogodbenih kazni in odškodninske odgovornosti. Naročnik lahko določi pogoje tehnične in strokovne sposobnosti in s tem zagotovi, da imajo ponudniki potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Pri tem pa je nujno, da z ustreznim pristopom k določanju teh pogojev naročnik upošteva tudi druga načela javnega naročanja.