Poročilo o delu Državne revizijske komisije v letu 2020

datum: 08.04.2021

Poročilo o delu Državne revizijske komisije v letu 2020

 

Ob neodvisnosti in nepristranskosti opravljanja funkcij Državne revizijske komisije je pomembna tudi preglednost njenega delovanja, ki pomaga zagotavljati nadzor nad izvajanjem njenih pristojnosti, spodbuja odgovornost in gradi zaupanje v izvrševanje njenih nalog, zato si prizadevamo za uspešno in učinkovito komuniciranje z različnimi javnostmi. Poleg javno objavljenih odločitev in odprtega sodelovanja z mediji ter ostalimi javnostmi so za povečanje preglednosti dela Državne revizijske komisije zelo pomembni tudi zbiranje, analiza in objavljanje statističnih informacij. Državna revizijska komisija mora skladno z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) najpozneje do konca marca za preteklo leto podatke sporočiti Vladi Republike Slovenije, enkrat letno pa o svojem delu poročati Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

Državna revizijska komisija se je morala ob izrednih okoliščinah, ki jih v letu 2020 povzročila epidemija bolezni covid-19, soočiti s postopnim uvajanjem več pomembnih sprememb v njeni organizaciji in poslovanju, ki jih je narekovala novela ZPVPJN-C. Med njimi je zahteva po prednostni obravnavi reševanja sporov, povezanih z naročili večjih vrednosti ter naročili, ki so financirana z evropskimi sredstvi, ne da bi pri tem prišlo do kakršnihkoli zaostankov pri reševanju ne-prednostnih zadev. Poseben zalogaj za organizacijo dela Državne revizijske komisije je predstavljala obveznost vodenja ustne obravnave v primeru, če to predlagata obe stranki. Z uveljavitvijo novele ZPVPJN-C je bila sestava Državne revizijske komisije razširjena z doslej petih na sedem državnih funkcionarjev. Na tej podlagi je Državni zbor Republike Slovenije v mesecu juniju 2020 imenoval še dva nova člana Državne revizijske komisije. Ob novem načinu imenovanja funkcionarjev, ki odslej pred imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije vključuje tudi presojo neodvisne komisije pri Sodnem svetu Republike Slovenije, in ob visokih zahtevah po strokovnosti funkcionarjev Državne revizijske komisije, je okrepitev Državne revizijske komisije z dvema dodatnima članoma pomemben prispevek k še večji strokovnosti ter kvaliteti njenega dela. Z novelo ZPVPJN-C je bil določen tudi nov rok za obvezno uporabo spletnega informacijskega portala Državne revizijske komisije eRevizija, ki se uporablja za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku. Od 1. januarja 2021 dalje morajo vse pravno relevantne oblike komuniciranja med javnimi naročniki, vlagatelji zahtevkov za revizijo in drugimi udeleženci postopka pravnega varstva, potekati izključno preko tega portala. Še ena pomembna novost, ki je bila uvedena z novelo ZPVPJN-C, na katero se je morala Državna revizijska komisija začeti pripravljati že v letu 2020, je pravica strank v revizijskem postopku, da od 1. januarja 2021 dalje zoper odločitev Državne revizijske komisije lahko vložijo tožbo v upravnem sporu pri Upravnem sodišču na sedežu v Ljubljani. Možnost upravnega spora bo tako eden od novih izzivov, ki Državno revizijsko komisijo čakajo v prihodnje. Ob navedenem je treba posebej poudariti, da za Državno revizijsko komisijo v nobenem trenutku ni veljalo zadržanje teka rokov za uveljavljanje pravic strank, kot je bilo to z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije določeno za sodne in upravne organe. Postopki pred Državno revizijsko komisijo so se morali tudi v tej edinstveni situaciji odvijati brez zastojev in v že tako zelo kratkih predpisanih rokih. Hitro in učinkovito sprejemanje odločitev v revizijskih postopkih, ob upoštevanju zakonsko predpisanih rokov tudi v času izjemnih razmer, je bilo mogoče doseči le z dobro organizacijo dela in zahvaljujoč požrtvovalnemu prizadevanju vseh zaposlenih na Državni revizijski komisiji.

 

Državna revizijska komisija je v letu 2020 odločila o 254 zahtevkih za revizijo in drugih vlogah v postopkih pravnega varstva po ZPVPJN (v vrednosti javnih naročil 1,3 milijarde evrov), kar je 12 zahtevkov za revizijo več kot v letu 2019, vrednost javnih naročil pa je bila v letu 2020 nižja za dobro tretjino. Izmed 254 zahtevkih za revizijo se jih je 49 nanašalo na fazo postopka pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila, 205 zahtevkov za revizijo pa na fazo po sprejemu odločitve naročnika o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija je v letu 2020 odločila o 200 zahtevkih za revizijo, ki so jih vlagatelji vložili v postopkih oddaje javnih naročil, ki niso bila sofinancirana iz sredstev Evropske unije, 54 zahtevkov za revizijo pa se je nanašalo na oddajo javnih naročil, ki so bila sofinancirana iz sredstev Evropske unije. Tudi v letu 2020 so med rešenimi zahtevki za revizijo glede na strukturo predmetov javnih naročil prevladovali zahtevki za revizijo na področju gradenj (93 naročil), kar je predstavljalo tudi najvišjo vrednost 1,1 milijarde evrov.

 

Izmed 254 rešenih zahtevkov za revizijo in drugih vlog je Državna revizijska komisija v letu 2020 zavrnila 138 zahtevkov za revizijo in drugih vlog, vlagatelji pa so vsaj delno uspeli (delna ugoditev, ugoditev, razveljavitev postopka oddaje javnega naročila in ugotovitev kršitve) v primeru 89 zahtevkov za revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevkom za revizijo in drugim vlogam delno ugodila 15-krat , ugodila 61-krat, v celoti pa razveljavila postopek 8-krat. V 5 primerih je Državna revizijska komisija ugotovila utemeljenost zahtevka za revizijo, saj ugotovljenih kršitev ni bilo mogoče odpraviti v revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je reševala zahtevke za revizijo v povprečju 13,12 delovnih dni od prejema popolnega zahtevka za revizijo ter vse dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila in vse dokumentacije predrevizijskega postopka. Za reševanje pritožb pa je Državna revizijska komisija v letu 2020 v povprečju potrebovala 7,36 delovnih dni od prejema pritožbe ter vse dokumentacije o postopku javnega naročanja in dokumentacije iz predrevizijskega postopka.

 

Na področju prekrškovnih zadev je Državna revizijska komisija uvedla 77 novih prekrškovnih zadev, kar je 4,94 odstotkov manj kot v letu 2019. Skupno je v letu 2020 obravnavala enako število prekrškovnih zadev kot v letu 2019, in sicer 249, rešila pa je 73 prekrškovnih zadev, kar je 4,29 odstotkov več kot v letu 2019. Skupno število opravljenih zaključnih dejanj v rešenih 73 zadevah je bilo 95, od tega je bilo vloženih 39 obdolžilnih predlogov, dve odločbi o prekršku, 47 odločitev (v obliki uradnega zaznamka), tri opozorila in štiri združitve postopka. Največ izmed obravnavanih prekrškov se je nanašalo na ZJN-3. Med njimi je bil tudi v letu 2020 najpogosteje obravnavan prekršek naročnika, ki odda naročila brez izvedbe ustreznega postopka. 

 

Priloga:

Poročilo o delu DKOM za leto 2020