Državni svet RS obravnaval Poročilo o delu DKOM za leto 2020

datum: 13.05.2021

Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek je na včerajšnji 40. seji Državnega sveta RS pri točki predlog mnenja k letnemu poročilu o delu Državne revizijske komisije za leto 2020 izpostavil pomembnejše vsebine in statistične podatke, ki so zaznamovali aktivnosti Državne revizijske komisije v preteklem letu. Na podlagi predhodne predstavitve ključnih poudarkov iz letnega poročila Državne revizijske komisije za leto 2020, ki jih je skupaj s članom Državne revizijske komisije Markom Medvedom podal na 51. redni seji Komisije Državnega sveta za državno ureditev, je predsednik Červek seznanil svetnike Državnega sveta s spremembami zakonodaje na področju javnega naročanja (novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja - ZPVPJN-C), ki so v letu 2020 pomembno vplivale na poslovanje Državne revizijske komisije. Ena od novosti, s katero Državna revizijska komisija že v času nastajanja novele ni bila zadovoljna, je možnost sprožitve upravnega spora. Državna revizijska komisija se je vseskozi zavzemala za določitev sodne instance, organa, ki bi lahko razveljavil njeno odločitev in sam odločil o zadevi, zato je v času usklajevanja predlagala, da bi to vlogo prevzelo Vrhovno sodišče, saj gre za organ z visoko stopnjo integritete in pravne avtoritete. Po mnenju predsednika Červeka je aktualna rešitev nek hibrid in ni najbolj ustrezna.

predstavitev LP 2020 v DS RS

Novela ZPVPJN-C je uvedla še ustno obravnavo, katere namen je pridobiti natančnejša pojasnila glede dejanskih okoliščin, od katerih je odvisna odločitev v revizijskem postopku. Državna revizijska komisija mora ustno obravnavo obvezno izvesti v primeru, če to predlagata obe stranki (vlagatelj in naročnik). Glede na dejstvo, da se na ustni obravnavi se sme podati novih dejanj, ampak se lahko le pojasnijo že podane navedbe, bo ta sprememba zakonodaje podaljšala sam postopek reševanja zahtevka za revizijo za 14 dni. Po oceni predsednika Državne revizijske komisije Červeka ustna obravnava ne prispeva k večji zakonitosti, ampak k manjši učinkovitosti. Iz tega razloga je Državna revizijska komisija do sedaj imela samo en predlog ustne obravnave, ki pa se je naknadno umaknil. Spremembi zakonodaje, ki je določila možnost upravnega spora in ustne obravnave, po besedah Červeka nista pripomogli k hitrosti in učinkovitosti reševanja zahtevkov za revizijo. 

Z novelo ZPVPJN-C sta se spremenili tudi organiziranost in sestava Državne revizijske komisije ter način in pogoji imenovanja članov in predsednika. Po novem v postopku imenovanja funkcionarjev sodeluje 3-članska komisija predstavnikov Sodnega sveta, ki opravi presojo ustreznosti kandidatov in poda mnenje Mandatno-volilni komisiji Državnega zbora, predlagane kandidate pa imenuje Državni zbor. Z novelo se je povečalo število članov Državne revizijske komisije za 2 člana. Ob tem je predsednik Červek poudaril, da je z novim postopkom imenovanja Državna revizijska komisija dobila dva odlična, izjemno strokovna člana z visoko stopnjo integritete, kar nedvomno pripomore k še večji uspešnosti dela komisije.

Predsednik Červek je opozoril na problem prepogostega spreminjanja zakonodaje, kar slabi pravno varnost v postopkih javnega naročanja tako pri naročnikih kot pri ponudnikih, zato je ostro obsodil spremembo zakonodaje za potrebe posameznih primerov, saj le-to vnese več zmede, koristi pa ni.

2predstavitev LP 2020 v DS RS

Pripredstavitvi statističnih podatkov je predsednik Červek izpostavil, da je Državna revizijska komisija v letu 2020 odločila o 254 zahtevkih za revizijo in drugih vlogah (12 več kot 2019) in glede na prejšnja leta se kaže rahel trend naraščanja zahtevkov. Izmed 254 rešenih zahtevkov za revizijo in drugih vlog je Državna revizijska komisija zavrnila 138 zahtevkov za revizijo in drugih vlog, vlagatelji pa so vsaj delno uspeli v primeru 89 zahtevkov za revizijo. Od vseh odločenih zahtevkih za revizijo se je 54 zahtevkov nanašalo na oddajo javnih naročil, ki so bila sofinancirana iz sredstev Evropske unije in se zato obravnavajo prioritetno. Skupna vrednost vseh obravnavanih zahtevkov je bila okoli 1,3 milijarde evrov. V preteklih letih so bile številke višje, vendar zaradi drugačne metodologije beleženja zahtevkov za revizijo. Pri dinamiki reševanja zahtevkov za revizijo je na mesec povprečno rešenih 20 zahtevkov, kar je glede na velikost in število zaposlenih na Državni revizijski komisiji precej.

Z uvedbo novele ZPVPJN-C je poleg pogoja sofinanciranja s strani Evropske unije osnova za prioritetno obravnavo postala tudi višina naročila, ki je postavljena na 10 milijonov evrov ali več. Po mnenju predsednika Červeka je ta osnova postavljena prenizko, saj za revizijske zahtevke višina naročila 10 milijonov ni redka in zato prihaja do preveč prioritetnih zadev, ki se jih rešuje hkrati. Znesek za prioritetno obravnavo bi moral biti postavljen na 50, 100 milijonov evrov ali celo več, je pa res, da je večina takšnih projektov vezana na evropska sredstva in se jih mora obravnavati prioritetno. Državna revizijska komisija je v letu 2020 izmed vseh zahtevkov za revizijo obravnavala 54 zahtevkov vloženih zoper javna naročila, ki so bila sofinancirana s strani sredstev Evropske unije. Ne glede na vir financiranja je Državna revizijska komisija obravnavala 38 zahtevkov za revizijo vloženih zoper javna naročila, katerih ocenjena vrednost je bila višja kot 10 milijonov evrov. Od teh 38 jih je bilo 28 sofinanciranih s strani Evropske unije.

V letu 2020 pri številu rešenih zahtevkov glede na kategorijo naročnika, predmet naročila in njihovo vrednost po zneskih vodijo gradnje, sledijo storitve in šele nato blago, kar je po besedah predsednika Červeka ravno obratno kot pretekla leta, in to pri vseh naročnikih, tako v organih Republike Slovenije kot tudi v organih samoupravnih lokalnih skupnosti.

V povprečju se zahtevki za revizijo, ki so vse bolj kompleksnejši in obsežnejši, rešijo v 13 delovnih dneh, kar Državno revizijsko komisijo uvršča med najhitrejše državne organe, od prejema revizijskega zahtevka do njegove rešitve pa povprečno mine mesec dni. Predsednik Červek je pri tem poudaril, da v času epidemije covid-19, ki je lani prizadela celoten svet, Državna revizijska komisija svojega dela ni prekinila, ampak je delovala nemoteno, le pri manjšem delu zahtevkov je prišlo do podaljšanja reševanja, vendar vse znotraj zakonsko predpisanih rokov.  Ob tem je dodal, da bo Državna revizijska komisija v času predsedovanja Slovenije Svetu EU predstavljena kot vzorčni primer učinkovitosti delovanja v času epidemije, saj je komisija uspela skrajšati roke postopkov, obenem pa je v svoje delovanje uspešno uvedla portal eRevizija. Tako je Slovenija edina država v Evropski uniji, ki ima celotno pravno varnost v sistemu javnega naročanja digitalizirano. To možnost oddajanja revizijskih zahtevkov v elektronski obliki je vzpostavila novela ZPVPJN-C.

Ob koncu predstavitve je predsednik Červek še izpostavil, da je Državna revizijska komisija tudi prekrškovni organ. V letu 2020 je obravnavala 235 prekrškovnih zadev, ki se redko končajo po skrajšanem postopku pred Državno revizijsko komisijo, saj je večina zadev odstopljena sodišču. S sodnimi odločbami je bilo v 2020 pravnomočno izrečenih za okoli 370.000 evrov kazni.

Mnenje Državnega sveta RS k Letnemu poročilu o delu DKOM za leto 2020 

Foto: Milan Skledar, Državni svet RS