Izjava za javnost

datum: 20.12.2018

kategorija: Obvestila

 Ljubljana, 20. 12. 2018

  

Izjava za javnost

V zadnjem obdobju je bilo v medijih objavljenih več prispevkov, povezanih z odločitvijo Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: DKOM) v zadevi »Izgradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke«. V omenjenih prispevkih stranke, ki so bile udeležene v tem sporu, pa tudi nekateri drugi subjekti, izražajo svoje nezadovoljstvo z odločitvijo DKOM, pri čemer se tako izraženo nezadovoljstvo razteza tudi na delovanje tega organa, ki se mu očita celo koruptivnost.

Predsednik in člani DKOM takšnemu načinu komuniciranja, ki ne posega le v integriteto organa, ki ga predstavljamo, temveč tudi v našo osebno integriteto, odločno nasprotujemo.

 DKOM kot neodvisen organ pravnega varstva v Republiki Sloveniji deluje že dvajset let. Svoje odločitve sprejema na podlagi veljavnih predpisov in v zakonsko predpisanih rokih. DKOM težav, s katerimi se sooča pri svojem delovanju, ne rešuje preko medijev in na plečih javnosti, ampak jih skuša reševati s pristojnimi državnimi institucijami in na strokovnem nivoju. Tako bomo ravnali tudi v bodoče.

Čutimo pa se dolžni odločno odzvati v primerih, ko subjekti, ki so tako ali drugače udeleženi v posameznih sporih in se ne strinjajo s konkretnimi odločitvami DKOM, prek medijev zavestno gradijo občutek dvoma in nezaupanja v delo neodvisnega državnega organa, pri čemer jim niso tuje niti osebne insinuacije. Takšno ravnanje, ki daleč presega meje argumentirane kritike in ustaljene načine komuniciranja z javnostmi in/ali med državnimi organi, je lahko namenjeno le razgradnji avtoritete DKOM kot neodvisnega organa, pred katerim se rešujejo spori med naročniki in ponudniki v postopkih javnega naročanja. Takšno ravnanje ne koristi nikomur, še najmanj pa tistim, ki jim je pot pravnega varstva v postopkih javnega naročanja namenjena. Namerno neargumentirano spodkopavanje avtoritete takšne državne institucije škodi ne samo njej, temveč celotni državi. Takšno ravnanje je nedopustno in celo nevarno, saj uničuje zaupanje državljanov v institucije oblasti in pravne države ter v njene procese, zato ga odločno zavračamo.

Za potrebe najširše javnosti tako v nadaljevanju na kratko predstavljamo položaj, pristojnosti in način delovanja DKOM ter naše stališče o očitkih, uperjenih zoper odločitve DKOM. V prilogi k tej izjavi podrobneje predstavljamo tudi okoliščine, ki so utemeljevale izdajo odločitve v konkretni zadevi.

  

Položaj, pristojnosti in način delovanja DKOM

DKOM je specializiran državni organ, ki je tako po svojem položaju (samostojnost, neodvisnost) kot tudi po funkciji (reševanje sporov med strankami) primerljiv s sodnimi organi (tribunal v smislu 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije). DKOM je status »sodišča ali tribunala« izrecno priznalo tudi Sodišče Evropske unije, in sicer v sodbi C-296/15, katere predmet je bilo sprejetje predhodne odločbe na podlagi predloga, ki ga je DKOM vložila v juniju 2015.

Položaj in pristojnosti DKOM so urejene v Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN). V skladu z ZPVPJN je DKOM pristojna za razsojanje v posameznih sporih med naročniki in ponudniki v postopkih oddaje javnih naročil, in sicer v vseh fazah oddaje javnega naročila do sklenitve pogodbe z izbranim ponudnikom. Imenovanje in položaj članov in predsednika DKOM je urejeno v zakonu in je popolnoma skladno z zahtevami evropske direktive o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (direktivi 89/665/EG in 92/13/EGS, kakor sta bili spremenjeni z Direktivo 2007/66/ES, glede revizijskih postopkov na področju javnih naročil z dne 24. januarja 2017) ter povsem primerljivo z imenovanjem sodnikov v sodno funkcijo.

Odločitve DKOM so pravnomočne, sodni nadzor nad njimi pa je mogoč v okviru tožb za povračilo škode. O tovrstnih tožbah odloča sodišče redne pristojnosti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je o skladnosti predstavljene ureditve odločilo že v letu 2002 (Odločba U-I-169/00-33 z dne 14. 11. 2002), pri čemer je odločilo, da takšna ureditev ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

 

 Očitki o odločitvah DKOM

V zvezi z različnimi očitki, uperjenimi zoper odločitve DKOM, opozarjamo, da je natančne podatke o odločitvah tega organa vedno mogoče dobiti na spletnem naslovu www.dkom.si. Na spletnih straneh DKOM se redno in tekoče objavljajo vse njene odločitve, ki jih je sprejela od leta 2002 pa do danes. Prav tako so na spletnih straneh DKOM objavljena njena letna poročila (od leta 2000 dalje), s katerimi DKOM o svojem delu vsako leto poroča Državnemu zboru Republike Slovenije. Vsakomur, ki ga kadar koli in iz katerih koli razlogov zanima delovanje in odločanje DKOM, so na ta način na voljo obsežne baze podatkov, ki jih je v vsakem trenutku mogoče analizirati in na njihovi podlagi sprejemati objektivne zaključke.

Kar zadeva subjektivno razumevanje delovanja in odločitev DKOM, pa se je vendarle koristno zavedati, da DKOM odloča o sporih med ponudniki in naročniki, v katerih je po naravi stvari tista stranka, ki spor izgubi, praviloma nezadovoljna z izidom postopka pravnega varstva. Nezadovoljstvo strank, kadar se spor ne reši v njihovo korist, je zato mogoče razumeti, DKOM pa ni nikoli nasprotovala strokovno argumentirani razpravi o svojih odločitvah. Vendar pa DKOM nikoli ni in tudi v bodoče ne bo pristajala na različne pritiske v obliki pavšalnih in javnosti všečnih, vendar z nikakršnimi objektivnimi dejstvi podprtih kritik in insinuacij. Takšne kritike razumemo bodisi kot poskus razbremenitve odgovornosti za pomanjkljivosti, ki jih je DKOM ugotovila v posameznem postopku oddaje javnega naročila, ali pa kot nedovoljen poskus vplivanja na morebitno nadaljnje odločanje DKOM v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila. Na osebne insinuacije bomo prisiljeni odgovoriti z uporabo ustreznih pravnih poti.

  

Borut Smrdel, predsednik Državne revizijske komisije

dr. Mateja Škabar, članica Državne revizijske komisije

mag. Gregor Šebenik, član Državne revizijske komisije

Tadeja Pušnar, članica Državne revizijske komisije

Nina Velkavrh, članica Državne revizijske komisije

 

 

 

Priloga – prikaz relevantnih dejstev, vezanih na revizijski postopek v zadevi »Izgradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke«

 

Naročnik je v javnem naročilu »Izgradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke« od ponudnikov jasno zahteval, da mora »ponudbena cena vključevati vse stroške za izvajalčevo opremo (vozila, stroji in naprave), transport, delavce, vodstvo, materiale, montažo, zavarovanja, dajatve«…, »vse prevoze materialov znotraj gradbišča oziroma do začasnih deponij materialov za izvedbo del« itd.

Naročnik je od ponudnikov dalje zahteval, da izpolnijo cenike gradbene mehanizacije, delovne sile, materiala in izvajalčeve opreme (priloge »C«, »C1«, »D«, »D1«). S cenami iz navedenih cenikov so morali biti ponudniki sposobni utemeljiti postavke v ponudbenem predračunu.

S cenami, ki jih je ponudnik Cengiz Insaat navedel v cenikih iz ponudbe, ta ni bil zmožen utemeljiti postavk v predračunu ali skupne ponudbene cene – ob upoštevanju cen v prvotno predloženih cenikih bi bila ta namreč bistveno višja, kot pa cena 89,23 milijona EUR, ki naj bi jo želel ponuditi omenjeni ponudnik.

Naročnik je izbranemu ponudniku ob navedenem omogočil spremembo ponudbe, ki jo je ponudnik Cengiz Insaat izvedel tako, da je:

-          spremenil vsako od postavk v cenikih C1, D in D1, in sicer tako, da je na novo vpisal cene pri številnih postavkah, pri katerih cena prej ni bila vpisana (pa bi morala biti!), pri ostalih postavkah pa cene znižal tako, da bi z njimi lahko utemeljil predračunske postavke oz. skupno ceno, ki naj bi jo želel ponuditi;

-          v ceniku C1 zamenjal vso prvotno ponujeno opremo, s katero naj bi nameraval izvesti predmetno javno naročilo, in dodatno vpisal opremo v vseh ostalih postavkah, v katerih je v prvotni ponudbi ni vpisal (pa bi jo moral!),

-          v ceniku D zamenjal ali na novo vpisal več kot polovico opreme, s katero naj bi nameraval izvesti predmetno javno naročilo (in pri tem vpisoval tudi novo opremo),

-          v ceniku D1 na novo vpisal lokacije, od koder bo dovažal material, in spremenil ali na novo določil prevozne razdalje za vse postavke priloge, ob tem je naknadno dodal še nove postavke materiala, ki ga v prvotni ponudbi ni bilo.

Izvedene spremembe bistveno presegajo dopustne spremembe ponudbe v skladu s sodno prakso Sodišča EU, veljavnimi direktivami ter veljavno nacionalno zakonodajo. Ponudnik Cengiz Insaat je namreč na poziv naročnika spreminjal cene v vseh postavkah cenikov C1, D in D1, spreminjal večino ponujene opreme v teh cenikih in izvedel številne druge vsebinske spremembe, s čemer je dejansko predložil v bistvenih elementih novo ponudbo.

Spremembe cen v cenikih po poteku roka za predložitev ponudb so še toliko bolje nedopustne iz razloge, ker naj bi se prav cene iz teh cenikov (C1, D in D1) uporabile kot osnova za obračun dodatnih del, ki se jim po navedbah naročnika pri tako kompleksni gradnji »praktično ni mogoče izogniti«.

 V okoliščinah predstavljenega dejanskega stanja je bila Državna revizijska komisija dolžna ugotoviti nezakonitost izvedenih sprememb ponudbe Cengiz Insaat, posledično nezakonitost odločitve o oddaji javnega naročila temu ponudniku in slednjo tudi razveljaviti.