Predlog za spremembo petega odstavka 12. člena ZRPJN

datum: 18.04.2005

kategorija: Obvestila

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 33. člena ZRPJN predlagala spremembo petega odstavka 12. člena ZRPJN z naslednjo utemeljitvijo:

V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, in ZRPJN ne določata drugače. Pravilo, ki omogoča vlaganje zahtevkov za revizijo v vseh stopnjah postopka zoper vsako ravnanje naročnika, je omejeno z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Navedena določba od ponudnikov zahteva, da zoper domnevne kršitve, ki nastanejo v različnih fazah postopka oddaje javnega naročila, ugovarjajo čimprej, najkasneje pa do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti. Prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN je torej glede navajanja določenih naročnikovih kršitev (zlasti tistih, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije) vezan na prejem naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika oz. priznanju sposobnosti.

Ker se zainteresirani ponudnik s samo objavo javnega razpisa ter predmetom javnega naročila, tehničnimi specifikacijami, načinom določitve pogojev za udeležbo in meril za ocenjevanje ter načinom njihovega dokazovanja seznani praviloma že ob objavi razpisa v Uradnem listu RS, natančneje pa ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN z določbo petega odstavka 12. člena preprečiti situacije, ko ponudnik ob objavi razpisa ali pregledu razpisne dokumentacije sicer opazi domnevno nezakonita določila javnega razpisa oziroma ravnanja naročnika, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Čeprav se ponudniki z naročnikovo odločitvijo o izbiri najugodnejšega ponudnika praviloma seznanijo šele ob formalnem prejemu odločitve o dodelitvi naročila, pa se že na javnem odpiranju seznanijo s posameznimi ponudbenimi cenami ter ostalimi elementi, ki vplivajo na ocenjevanje ponudb, zaradi česar lahko praviloma že na odpiranju ponudb ugotovijo, ponudba katerega ponudnika bo izbrana kot najugodnejša. Poleg tega v praksi Državne revizijske komisije včasih opažamo, da se ponudniki, ki niso izbrani, izognejo vročitvi odločitve o dodelitvi naročila ter vložijo zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino razpisne dokumentacije, čeprav so o naročnikovi odločitvi o dodelitvi naročila neformalno že obveščeni (npr. s strani drugih ponudnikov, ki so sodelovali v postopku in so odločitev o dodelitvi naročila že prejeli).

Obstoječe pravilo, ki predvideva, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila in da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, bi bilo zato smiselno preurediti tako, da bo mogoče jasno ločiti med ugovori zoper vsebino razpisne dokumentacije (oziroma drugih naročnikovih dejanj pred odpiranjem ponudb) ter ugovori zoper vsa ostala ravnanja in odločitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ki nastopijo po datumu, določenem za odpiranje ponudb. Možnost vložitve zahtevka za revizijo, v katerem se zatrjujejo nepravilnosti v zvezi z objavo razpisa in/ali razpisno dokumentacijo, bi bilo torej treba omejiti najkasneje do dneva, ki je določen za odpiranje ponudb oziroma (v omejenem postopku) prijav, razen v primeru, ko lahko vlagatelj dokaže, da zatrjevanih nepravilnosti objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. V vseh drugih primerih bi rok za vložitev zahtevka za revizijo ostal 10 dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ali druge naročnikove odločitve, s katero se formalno zaključi postopek oddaje javnega naročila.

Zato predlagamo, da se peti odstavek 12. člena ZRPJN spremeni tako, da bi se glasil:

(5) Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.