Na vsebino
EN

018-032/2024 Zdravstveni dom Šentjur

Številka: 018-032/2024-7
Datum sprejema: 30. 4. 2024

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Marka Medveda in Andraža Žvana kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Opravljanje storitev čiščenja prostorov z okoljsko manj obremenjujočimi čistili in dobavo potrošnega materiala v Zdravstvenem domu Šentjur«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PANHYGIA čiščenje in trgovina d.o.o., Parmova ulica 53, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., o.p., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3B, Šentjur (v nadaljevanju: naročnik) dne 30. 4. 2024

odločila:


1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila na podlagi 90. člena ZJN-3« z dne 26. 2. 2024, ter vsa nadaljnja ravnanja naročnika, vključno z dokumentoma »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila na podlagi 90. člena ZJN-3« z dne 6. 3. 2024 in »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila na podlagi 90. člena ZJN-3« z dne 18. 3. 2024

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 13.013,71 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 10. 1. 2024 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno 12. 1. 2024, pod št. objave JN000174/2024-B01 ter 15. 1. 2024 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2024/S 010-024613. Naročnik izvaja odprti postopek.

Naročnik je 15. 2. 2024 na Portalu javnih naročil (pod št. objave 000174/2024-ODL/01) objavil »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila na podlagi 90. člena ZJN-3« z dne 12. 2. 2024, s katero je javno naročilo oddal ponudniku CLEANING družba za storitve in trgovino d.o.o., Cesta 24. junija 25, Ljubljana-Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je oddal dopustno in po merilu najugodnejšo ponudbo. Naročnik je kot prilogo objavil tudi »KONČNO POROČILO O ODDAJI NAROČILA« z dne 12. 2. 2024, iz katerega je razvidno, da je prejel tri ponudbe, iz poročila pa je razvidno, koliko točk po posameznem merilu je prejela posamezna ponudba.

Naročnik je 22. 2. 2024 na Portalu javnih naročil (pod št. objave 000174/2024-ODL/02) objavil »SPREMEMB[O] O ODLOČITVI o oddaji javnega naročila na podlagi 90. člena ZJN-3«; naročnik je navedel, da je v odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 12. 2. 2024 prišlo do ugotovitve napake, ki jo želi odpraviti, zato bo ponovno pregledal in ocenil ponudbe ter izdal novo odločitev.

Naročnik je 26. 2. 2024 na Portalu javnih naročil (pod št. objave 000174/2024-ODL/03) objavil »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila na podlagi 90. člena ZJN-3« z dne 26. 2. 2024, s katero je javno naročilo ponovno oddal izbranemu ponudniku, ki je oddal dopustno in po merilu najugodnejšo ponudbo. Naročnik je kot prilogo objavil tudi »KONČNO POROČILO O ODDAJI NAROČILA« z dne 26. 2. 2024, iz katerega je razvidno, da je prejel tri ponudbe, iz poročila pa je razvidno, koliko točk po posameznem merilu je prejela posamezna ponudba (in sicer ponudba izbranega ponudnika skupno 95 točk, vlagateljeva ponudba 94,08 točk, ponudba tretjeuvrščenega ponudnika pa 82,40 točk).

Vlagatelj je 7. 3. 2024 (ob 9.24) vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila z dne 26. 2. 2024 ter se mu povrne priglašene stroške pravnega varstva. Naročniku očita, da izpodbijana odločitev ne ustreza standardu obrazloženosti, saj ni jasno, po katerih merilih iz razpisa je izbrani ponudnik prejel točke, na podlagi katerih je naročnik zaključil, da je najugodnejši, niti ni jasno, zakaj naročnik vlagatelju ni dodelil vseh točk glede na dokazila, ki jih je predložil v ponudbi. Če bi pravilno ocenil ponudbo vlagatelja, bi bila ta ponudba najugodnejša. Vlagatelj kot sporno izpostavlja, da mu naročnik ni dodelil 5 točk po merilu »Merilo 2: Stalni čistilec je na dan oddaje ponudbe zaposlen pri ponudniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas«, čeprav je za pet stalnih čistilcev predložil obrazce M-1 in s tem dokazal, da so pri njem stalno zaposleni. Naročniku očita še, da je izbranega ponudnika nezakonito pozval na dopolnitev ponudbe s predložitvijo berljivih obrazcev M-1 za dva delavca; če bi naročnik pri ocenjevanju ponudb upošteval obrazce M-1, ki na dan oddaje ponudbe niso bili berljivi, bi omogočil izbranemu ponudniku, da bi po roku za oddajo ponudb dopolnil svojo ponudbo z dejstvi in dokazi, ki niso bili predloženi do roka za oddajo ponudb. V tem primeru tudi ne bi bilo mogoče ugotoviti, kakšna je bila volja izbranega ponudnika glede tega, ali ta kader uveljavlja zato, da bi prejel dodatne točke po merilu 2, ali ne. S tem bi naročnik spremenil ponudbo izbranega ponudnika iz manj ugodne v bolj ugodno, kar pa ni dopustno. Poziv na dopolnitev ponudb naj bi kazal tudi na arbitrarno ravnanje naročnika in na kršitev načela enakopravnosti, saj pri ocenjevanju ponudbe vlagatelja ni upošteval obrazcev M-1 za pet delavcev, ki so bili v ponudbi vlagatelja, izbranega ponudnika pa je pozival na predložitev obrazcev M-1, ki sploh niso bili berljivi. S tem, ko je v odgovoru na poziv naročnika izbrani ponudnik priložil ustrezna obrazca M-1 in pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas, je ponudbo spremenil na način, ki po roku za oddajo ni več dopusten. Upoštevajoč pojasnila izbranega ponudnika (na vprašanje naročnika glede čistilcev pod zap. št. 1 in 4) vlagatelj še zatrjuje, da izbrani ponudnik po merilu M3 ne sme dobiti dodatnih 5 točk, saj se po tem merilu upošteva »Povprečna mesečna bruto plača v ponudbi navedenih stalnih čistilcev«, ta dva čistilca pa delata na najtežjih in najbolj zahtevanih delih, zato imata višjo plačo. To naj bi priznaval tudi izbrani ponudnik, saj je zapisal: »Njuna plača je višja iz razloga, da sta čistilca na generalkah, kjer opravljata bolj zahtev na dela (delo na višini, delo s specializiranimi stroji, druga specializirana znanja...). Navedena čistilca bosta delala tudi na vašem objektu.«.

Naročnik je 7. 3. 2024 na Portalu javnih naročil (pod št. objave 000174/2024-ODL/04) objavil »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila na podlagi 90. člena ZJN-3« z dne 6. 3. 2024, iz katere je razvidno, da javno naročilo oddaja izbranemu ponudniku, ki je oddal dopustno in po merilu najugodnejšo ponudbo. Naročnik je kot prilogo objavil tudi »KONČNO POROČILO O ODDAJI NAROČILA« z dne 6. 3. 2024, iz katerega je razvidno, da je prejel tri ponudbe, iz poročila pa je razvidno, koliko točk po posameznem merilu je prejela posamezna ponudba (in sicer ponudba izbranega ponudnika skupno 100 točk, vlagateljeva ponudba 99,08 točk in ponudba tretjeuvrščenega ponudnika 82,40 točk).

Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 13. 3. 2024; naročniku predlaga, naj revizijski zahtevek v celoti zavrne. Meni, da iz izpodbijane odločitve povsem jasno izhaja, da je naročnik točkoval ponudbe po vnaprej določenih merilih iz razpisne dokumentacije. Glede točkovanja po merilu M2 pojasnjuje, da v primeru, če bi sledili navedbam vlagatelja o neupravičeni nedodelitvi točk po tem merilu, povsem enako velja tudi za izbranega ponudnika, ki bi mu moral naročnik ravno tako dodeliti točke v okviru tega merila ¬– tudi v tem primeru pa se razvrstitev ponudbe ne bi spremenila. Ne strinja se z očitano nezakonitostjo poziva naročnika k dopolnitvi ponudbe z berljivimi obrazci M-1, saj iz ponudbe povsem jasno izhaja, katere kadre je nominiral v ponudbi in katere kadre uveljavlja v okviru meril in je zanje tudi predložil obrazce M-1. Nobenega dvoma ni, za katera dva kadra gre, dokazili pa se nanašata na točno ta dva kadra; gre tudi za objektivno preverljiva dejstva. Izbrani ponudnik ne razume očitka vlagatelja, ki se nanaša na plače čistilcev; razumljivo je, da vsi nominirani kadri ne morejo imeti enake plače, pri čemer se povprečna plača nanaša na posamezen kader, torej na njegovo povprečje, zato ne razume, kaj na bi izbrani ponudnik priznal s tem, ko je navedel »njuna plača je višja«.

Naročnik je 19. 3. 2024 na Portalu javnih naročil (pod št. objave 000174/2024-ODL/05) objavil »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila na podlagi 90. člena ZJN-3« z dne 18. 3. 2024, v kateri pojasnjuje, da je bila dne 6. 3. 2024 izdana in dne 7. 3. 2024 na Portalu javnih naročil objavljena odločitev o oddaji javnega naročila; tik pred objavo navedene odločitve pa je neizbrani ponudnik vložil zahtevo za revizijski postopek na odločitev o oddaji javnega naročila z dne 26. 2. 2024, s čimer se pristojne osebe naročnika pred objavo nove odločitve niso seznanile. Pojasnjuje, da šesti odstavek 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. Ker naročnik pred objavo odločitve o oddaji naročila dne 6. 3. 2024 ni odločil o predhodno vloženem zahtevku za revizijo, je treba navedeno odločitev razveljaviti. Naročnik na podlagi šestega odstavka 90. člena ZJN-3 z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi razveljavlja odločitev z dne 6. 3. 2024, objavljeno na Portalu javnih naročil dne 7. 3. 2024, ter ponovno vzpostavlja v veljavo odločitev o oddaji javnega naročila z dne 26. 2. 2024.

Naročnik je s sklepom dne 25. 3. 2024 zahtevek za revizijo zavrnil. Kot neutemeljene označuje vlagateljeve navedbe o nezadostni obrazloženosti izpodbijane odločitve, saj naj bi bilo vlagatelju glede na njegove revizijske navedbe dejansko in pravno stanje v tej odločitvi povsem jasno. Strinja se z vlagateljem glede navedbe, da bi moral vlagatelj po zadevnem merilu prejeti 5 točk, saj je v ponudbi predložil obrazce M-1 za pet zaposlenih čistilcev za nedoločen čas, vendar pa ob tem (sklicujoč se na 1. alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN) pojasnjuje, da tudi ob upoštevanju vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ter da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila, ki ga izpodbija vlagatelj, bistveno ne vpliva na oddajo javnega naročila. Četudi namreč naročnik pri vlagatelju pomotoma ni upošteval obrazcev M-1 kot ustreznih dokazil glede zaposlitve petih čistilcev, je povsem enako ravnal tudi pri izbranem ponudniku in je torej tudi izbranemu ponudniku iz istega razloga neutemeljeno odrekel 5 točk po zadevnem merilu. Vrstni red ponudb se torej ne spremeni. Pojasnjuje še, da je zadevno pomoto, četudi je nebistvena, prvotno imel namen popraviti, in sicer z odločitvijo o oddaji javnega naročila z dne 6. 3. 2024, objavljeno na Portalu javnih naročil dne 7. 3. 2024, v kateri je pri vlagatelju in izbranem ponudniku po merilih upošteval 5 točk več. Vendar pa je naročnik ob dejstvu, da lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo (šesti odstavek 90. člena ZJN-3), navedeno odločitev razveljavil in ponovno vzpostavil veljavnost izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila (pristojne osebe naročnika namreč ob objavi odločitve z dne 6. 3. 2024 še niso bile seznanjene z dejstvom vložitve zahtevka za revizijo, ki je bil vložen približno pol ure prej). Kot neutemeljene zavrača vlagateljeve očitke v zvezi z dopolnjevanjem ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer kot ključno izpostavlja, da ZJN-3 več ne prepoveduje dopolnjevanja in popravljanja tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na preostale prejete ponudbe. Povsem jasna naj bi bila volja izbranega ponudnika, da vse osebe v obrazcih 10 »Seznam kadrov« in 2 »Povzetek predračuna (rekapitulacija)« (za katere je tudi predložil obrazce M-1 oziroma M-3) uveljavlja v okviru merila M2, saj navedeno izhaja iz treh različnih delov ponudbe, prav tako pa je za nazaj preverljivo dejstvo zaposlenih zadevnih kadrov za nedoločen čas. Vlagatelj naj tudi ne bi zatrjeval, da bi v konkretnem primeru prišlo do kakršnekoli zlorabe ali špekulacije s strani izbranega ponudnika ali da bi bil konkretni naročnik v dani situaciji kakorkoli na slabšem; ni prišlo niti do situacije, ko izbrani ponudnik na naročnikov poziv ne bi predložil zahtevanega dokumenta. Glede očitka v zvezi z ocenjevanjem po merilu M3 naročnik ne razume, na čem vlagatelj temelji svoj sklep, da izbrani ponudnik po merilu 3 za čistilca pod zap. št. 1 in 4 ne bi smel prejeti točk: pojasnjuje, da je izračunal povprečno bruto plačo nominiranih delavcev za oktober, november in december 2023, pri čemer je izbrani ponudnik tudi v pojasnilu ponudbe ponovno potrdil, da bosta tudi ta čistilca delala na objektu naročnika. Poudarja, da v razpisni dokumentaciji ni določil (omejeval) razlogov, zaradi katerih imajo lahko nominirani čistilci takšno osnovno plačo, kot jo imajo ¬– navedeno bi bilo nesmiselno, saj je določil, da mora ponudnik ves čas trajanja izvedbe naročila zagotavljati vsem čistilcem najmanj takšno osnovno plačo, kot jo je navedel v primeru tega merila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 28. 3. 2024 in 29. 3. 2024 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 28. 3. 2024. Vztraja pri že podanih navedbah. Izpodbijano odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila označuje za nezakonito že iz razloga, ker naročnik vlagatelju ni priznal 5 točk, za katere sam priznava, da bi jih moral, upoštevajoč dokazila, ki jih je v svoji ponudbi do roka za oddajo ponudb predložil vlagatelj. Kot dejstvo izpostavlja, da izbrani ponudnik v ponudbi, ki jo je oddal do roka za oddajo, ni predložil obrazcev M-1 ali pogodb o zaposlitvi za kader – to je predložil šele po izdani odločitvi o oddaji javnega naročila in njeni objavi na Portalu (ko je vlagatelj že zahteval vpogled, pa je naročnik očitno ugotovil, da ponudbe ni preveril). Upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja in določila iz razpisa, iz katerih nesporno izhaja, da bo naročnik »pri točkovanju upošteval le tiste stalne čistilce, za katere bo ponudnik ŽE OB ODDAJI PONUDBE predložil pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki izražajo dejansko stanje na dan oddaje ponudbe, sicer bo ponudnik prejel nič točk«, naj tako naročnik v postopku pravnega varstva ne bi mogel zaključiti, da je tudi izbrani ponudnik upravičen do dodatnih 5 točk, saj za kader pod zap. št. 3 in 4 izbrani ponudnik ni do roka za oddajo ponudb predložil niti pogodbe o zaposlitvi niti obrazca M-1, ki bi bil berljiv, kar pomeni, da prejme po merilu 0 točk. Poleg tega naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne more navajati novih dejstev (tj. glede ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika), ki jih ni navedel v odločitvi o oddaji javnega naročila. Prav tako naj bi naročnik šele po izdani odločitvi o oddaji javnega naročila in po zahtevi vlagatelja za vpogled v ponudbo in ponudbeno dokumentacijo pozval izbranega ponudnika, naj obrazloži zelo visoke in izstopajoče plače čistilcev pod zap. št. 1 in 4. Vlagatelj meni, da je bila tako prvotna odločitev z dne 15. 2. 2024 izdana na podlagi ponudbe, ki ni vsebovala ključnih elementov za ocenjevanje ponudbe na podlagi meril, navedbe naročnika o tem, kako je izvedel ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika v skladu z razpisom, pa zato označuje za preuranjene in neutemeljene. Meni še, da dopolnjevanje ponudb po izdani odločitvi ¬– ne glede na to, za kakšne dopolnitve gre – enostavno ni dopustno. In na podlagi dokumentov, ki jih je naročnik pridobil v tej fazi, v revizijskem postopku (ki se je začel z izdano odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb), ocenjevanja ni mogoče spreminjati. Glede ocenjevanja po merilu M3 pristavlja, da plače delavcev pod zap. št. 1 in 4 niso povprečne, kar izhaja iz odgovora izbranega ponudnika, saj sta ta dva delavca opravljala zahtevnejša dela, poleg tega delata zgolj na zahtevnejših projektih in – kot naj bi izhajalo iz odgovora – ne bosta redno izvajala del. Meni, da je bilo ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika v tem delu arbitrarno, saj so bile točke dodeljene še preden je naročnik prejel pojasnilo izbranega ponudnika. Kot sporno navaja še, dejstvo, da je naročnik upošteval plače teh dveh čistilcev kljub temu, da je naročnik zahteval plače stalnih čistilcev, tj. čistilcev, ki bodo neposredno in redno dnevno izvajali storitve čiščenja, ne pa
čistilcev, ki bodo izvajali storitve čiščenja občasno in v primeru, da bo naročnik naročil generalno
čiščenje. Potemtakem bi lahko tudi vlagatelj in ostali ponudniki kot plače navedli plače čistilcev, ki izvajajo generalna čiščenja, in imajo iz tega naslova višje plače, pa čeprav bi to opravljali enkrat letno. To bi pomenilo, da bi bile bruto plače vseh ponudnikov višje in tako nobena ne bi izstopala, kot je v primeru izbranega ponudnika. Več kot očitno je, da je naročnik po roku za oddajo ponudb z obrazložitvijo, kot izhaja iz njegove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo, nedopustno spremenil določila iz razpisa, ki se nanašajo na merilo, po katerem je ocenjeval ponudbe. Na koncu povzema, da:
- je naročnik kršil lastno razpisno dokumentacijo in temeljno načelo enakopravnosti ter transparentnosti, ker mu ni dodelil 5 točk, te napake pa v postopku revizije ne more odpraviti;
- je naročnik kršil lastno razpisno dokumentacijo in temeljno načelo enakopravnosti in transparentnosti, ker je izbranemu ponudniku dodelil 5 točk po končanem predrevizijskem postopku, na podlagi dejstev, ki jih je pridobil v fazi po izdani odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila;
- pri čistilcih pod zap. št. 1 in 4 naročnik izbranemu ponudniku tudi sicer ne bi smel dodeliti dodatnih točk, saj ne gre za povprečne plače delavcev, ampak so njihove plače po pogodbi višje zaradi zahtevnosti del, niti ni preveril, kaj sodi v višino teh plač, ampak je brez utemeljenega razloga, zgolj na podlagi pojasnila izbranega ponudnika, ki je bil posredovan šele po izdani odločitvi, le temu arbitrarno dodelil dodatne točke;
- je faza ocenjevanja ponudb najpomembnejša faza in ne nebistvena, kot zatrjuje naročnik, naročnik pa je tisti, ki mora ponudbe oceniti v skladu z merili iz razpisa in v obrazložitvi tudi povedati, zakaj je ponudba prejela določene točke, oziroma jih ni prejela; to je bistveno, saj mora biti obrazložitev takšna, da jo je mogoče objektivno preizkusiti. Ker naročnik ni navedel vseh pravno pomembnih razlogov, gre zaključiti, da ni izpolnil standarda obrazloženosti;
- sprejem in izdaja nove odločitve v fazi predrevizijskega postopka pomeni kršitev ZPVPJN in je prekršek, poznejša razveljavitev te odločitve pa sama po sebi ne vzpostavlja prejšnjega stanja, ki je bilo z novo odločitvijo razveljavljeno.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno naročnikovo ocenjevanje vlagateljeve ponudbe ter ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji iz točk a (tj. ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3) in b (tj. ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena).

ZJN-3 merila za oddajo javnega naročila ureja v 84. členu ZJN-3. Naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe (prvi odstavek 84. člena ZJN-3). Skladno z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 se ekonomsko najugodnejša ponudba določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ta zakon, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Takšna merila lahko na primer vključujejo:
a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in pogoje v zvezi z njim;
b) organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila;
c) poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del, postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del.

Na podlagi meril za oddajo javnega naročila, ki so element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb, naročnik med dopustnimi ponudbami izbere ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Iz citirane določbe izhaja, da je naročniku prepuščena izbira meril za oddajo javnega naročila, ki jih namerava uporabiti, pri čemer le-ta niso našteta taksativno, ampak je določen neizčrpen možen seznam meril za oddajo javnega naročila. Vendar pa naročniku ni podeljena neomejena svoboda izbire meril za oddajo javnega naročila (prva poved šestega odstavka 84. člena ZJN-3). Merila (in z njimi povezana metoda vrednotenja ponudb) morajo biti objektivna in zagotavljati skladnost z načelom transparentnosti. Poleg tega morajo merila zagotavljati možnost učinkovite konkurence (druga poved šestega odstavka 84. člena ZJN-3) in morajo biti nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila (peti odstavek 84. člena ZJN-3). Šteje se, da so merila povezana s predmetom javnega naročila, če se nanašajo na gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom, in sicer v katerem koli pogledu in na kateri koli stopnji njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s posebnim postopkom proizvodnje, zagotavljanja ali trženja teh gradenj, blaga ali storitev, ali s posebnim postopkom za drugo stopnjo njihove življenjske dobe, tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih (peti odstavek 84. člena ZJN-3). Naročnik za oddajo javnega naročila storitve izdelave računalniških programov, arhitekturnih in inženirskih storitev ter prevajalskih in svetovalnih storitev naročnik ne sme uporabiti zgolj cene kot edinega merila za oddajo javnega naročila (prva poved četrtega odstavka 84. člena ZJN-3).

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) v poglavju »9. MERILA« navedel:

»Način ocenjevanja ponudb je ekonomsko najugodnejša ponudba.

Merilo za izbor (M) je ekonomsko najugodnejša ponudba, izračunana po naslednjih treh (3) merilih, ob izpolnjevanju vseh pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:

M1: Najnižja cena.

M2: Stalni čistilec je na dan oddaje ponudbe zaposlen pri ponudniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

M3: Povprečna mesečna bruto plača v ponudbi navedenih stalnih čistilcev.


OPOZORILO: Merili M2 in M3 ne veljata za delavke, ki so predmet prevzema!

Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na zgoraj navedena merila je ponudba, ki ima najvišje število točk po formuli: M= M1 + M2 + M3. Najvišje možno število točk je 100.

Opis točkovanja:
M1 : najnižja cena - skupaj do največ 90 točk.

Formula za izračun števila prejetih točk za ponudbo ponudnika: M1 = (CenaN / CenaX) * 90 točk

CenaN - najnižja skupna ponudbena vrednost v EUR z DDV, ki jo plača naročnik;
CenaX - skupna ponudbena vrednost ponudnika v EUR z DDV, ki jo plača naročnik.


M2: Stalni čistilec je na dan oddaje ponudbe zaposlen pri ponudniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas - skupaj do največ 5 točk.

Ponudnik za vsakega stalnega čistilca (Obrazec-10 Seznam kadrov ), ki je na dan oddaje ponudbe zaposlen pri ponudniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, prejme 1 točko.

Ponudnik lahko za to merilo prejme največ 5 točk in sicer:
1 stalni čistilec, zaposlen pri ponudniku za nedoločen čas: 1 točko
2 stalni čistilec, zaposlen pri ponudniku za nedoločen čas: 2 točki
3 stalni čistilec, zaposlen pri ponudniku za nedoločen čas: 3 točke
4 stalni čistilec, zaposlen pri ponudniku za nedoločen čas: 4 točke
5 ali več stalnih čistilcev, zaposlenih pri ponudniku za nedoločen čas: 5 točk.

Naročnik bo pri točkovanju upošteval le tiste stalne čistilce, za katere bo ponudnik že ob oddaji ponudbe predložil pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki izražajo dejansko stanje na dan oddaje ponudbe, sicer bo ponudnik prejel nič točk.
Ponudnik mora ves čas trajanja pogodbe imeti v primeru prejetih točk iz tega merila stalne čistilce zaposlene za nedoločen čas.


M3: Povprečna mesečna bruto plača v ponudbi navedenih stalnih čistilcev skupaj do največ 5 točk.

Formula za izračun števila prejetih točk za ponudbo ponudnika: M1 = (PlačaX / PlačaN) * 5 točk

PlačaN - Najvišja povprečna mesečna bruto v EUR z DDV (seštevek vseh navedenih bruto plač za navedene čistilce zaposlene za nedoločen čas) po ponudniku katerega seštevek je najvišji;
PlačaX - Povprečna mesečna bruto plača v EUR z DDV (seštevek vseh navedenih bruto plač za navedene čistilce zaposlene za nedoločen čas) opazovanega ponudnika za katerega se opravlja izračun.

(Podatki so navedeni v obrazcu 10 -Seznam kadrov in obrazcu 2 - Podatki v zvezi z
merili)

Naročnik bo pri merilu upošteval povprečje osnovne bruto plače delavcev, ki bodo neposredno izvajali storitve čiščenja, v zadnjih treh mesecih pred datumom oddaje (oktober, november, december 2023) za predmetno javno naročilo. Za vse ponudnike se izračuna povprečno mesečno bruto plačo delavca za navedene mesece.

Pri izračunu povprečja se upošteva osnovna mesečna bruto plača z vključenim dodatkom za delovno dobo in delom plače za delovno uspešnost in brez dodatkov za delo v posebnih pogojih dela ter brez nadomestila za prehrano in nadomestila za prevoz. Ponudnik mora v ponudbi za delavce, ki bodo neposredno izvajali storitve čiščenja, predložiti pisne obračune plač, iz katerih bodo razvidni podatki o delodajalcu , delavcu in osnovni bruto plači, prikriti pa mora podatke o upravnih izplačilnih prepovedih, trajnikih, kreditih in vse druge osebne podatke. Ponudnik mora priložiti tudi soglasja delavcev za predložitev pisnih obračunov plač.
Ponudnik mora ves čas trajanja izvedbe naročila zagotavljati vsem čistilcem (stalnim in dodatnim) najmanj takšno osnovno plačo, kot jo je navedel v primeru tega merila.
Ponudnik mora čistilcem zagotavljati najmanj minimalno plačo, ki po zakonu (v letu 2023 znaša 1.203,36 evra mesečno). Če mesečna bruto plača najmanj enega delavca izmed v ponudbi navedenih čistilcev v opazovanih mesecih znaša manj, kot znaša minimalna plača po zakonu, to pomeni kršitev delovne zakonodaje in se taka ponudba ne bo točkovala z 0 točkami, temveč bo izločena.«

Iz pregleda objav na Portalu javnih naročil je razvidno, da je naročnik 22. 1. 2024 in 23. 1. 2024 na vprašanja potencialnega ponudnik objavil odgovor:

»VPRAŠANJE
Spoštovani,
prosimo vas za nekaj dodatnih pojasnil:
1. Ali lahko predložimo referenčna potrdila, ki smo jih pridobili za potrebe drugih javnih naročil in izkazujejo podatke kot jih predvideva vaš v referenčnega potrdila?
2. Ali razumemo pravilno, da bo referenčna potrdila moral predložiti le izbrani ponudnik?
3. Ali lahko za dokazovanje kadra, zaposlenega za nedoločen čas, predložimo obrazce M-1/M-3?
4. Prosimo vas za podatke-opis higienskih papirnatih proizvodov (oblika, plastnost...).
Hvala za odgovore in lep pozdrav.

ODGOVOR
1. Lahko predložitev referenčna potrdila iz drugih javnih naročil.
2. Vsi ponudniki predložijo referenčna potrdila.
3. Lahko, zaupne podatke prekrijete.
4. Odgovorjeno pri drugih vprašanjih in odgovorih.«

Skladno z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 se Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. Glede na navedeno je treba ugotoviti (kar med strankama ni sporno), da je naročnik v zvezi z merilom M2 kot način izkazovanja statusa zaposlenih kadrov dopustil tudi predložitev obrazcem M-1 oziroma M-3, in ne zgolj pogodb o zaposlitvi.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi v obrazcu 10 »SEZNAM KADROV« navedel pet oseb z navedbo veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, za vseh teh pet oseb pa predložil tudi ustrezajoče obrazce M-1 oziroma M-3, ki to potrjujejo. Upoštevaje navedeno je utemeljen očitek vlagatelja o tem, da je naročnik v okviru predstavljenih meril za oddajo javnega naročila napačno ocenil vlagateljevo ponudbo, saj vlagatelju po merilu M2 ni dodelil točk, pravilno točkovanje pa bi vplivalo na razvrstitev ponudb po merilih, saj bi bila vlagateljeva ponudba uvrščena najugodnejša.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ni upoštevno naročnikovo stališče, da »tudi ob upoštevanju vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ter da naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila, ki ga izpodbija vlagatelj, bistveno ne vpliva na oddajo javnega naročila«: naročnik se z navedenim sklicuje na 1. alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, skladno s katerim naročnik zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva na oddajo javnega naročila. Vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti, da bi treba ob upoštevanju vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo sprejeti drugačno odločitev o oddaji naročila – razloga, zaradi katerih naj naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve (tj. napačnega ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika) pa vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uveljavljal.

Državna revizijska komisija ne more soglašati z vlagateljevim očitkom o nezadostni obrazloženosti izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila v delu, ki se nanaša na ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika, saj je – v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja – iz izpodbijane odločitve (oziroma iz njene priloge »KONČNO POROČILO O ODDAJI NAROČILA« z dne 26. 2. 2024) jasno razvidno, po katerih merilih je izbrani ponudnik prejel točke (in sicer po merilu M1 »Najnižja cena« 90,00 točk, po merilu M2 »Stalni čistilec je na dan oddaje ponudbe zaposlen pri ponudniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas« 0,00 točk in po merilu M3 »Povprečna mesečna bruto plača v ponudbi navedenih stalnih čistilcev« 5,00 točk, skupaj 95,00 točk).

Vlagatelj zatrjuje še, da je naročnik nezakonito pozval izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe z berljivimi obrazci M-1 za dve osebi, ki ju je izbrani ponudnik poimensko navedel v obrazcu št. 10 »SEZNAM KADROV«; Državna revizijska komisija pristavlja, da je izbrani ponudnik za vse kadre (tj. pet oseb) v obrazcu št. 10 »SEZNAM KADROV« navedel, da so zaposleni za nedoločen čas.

Naročnik lahko, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (šesti odstavek 89. člena ZJN-3).

V obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da bi ravnanje naročnika (poziv na predložitev berljivih obrazcev M-1) kakorkoli vplivalo na oddajo javnega naročila, saj naročnik izbranemu ponudniku po merilu M2 »Stalni čistilec je na dan oddaje ponudbe zaposlen pri ponudniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas«, v zvezi s katerimi je bilo predvidena predložitev ustreznega dokazila (pogodbe o zaposlitve za nedoločen čas ali obrazcev M-1 oziroma M-3), sploh ni dodelil točk. Tudi sicer upoštevaje predstavljeni določbi petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ni mogoče ugotoviti, zakaj naj bi bil poziv naročnika nezakonit.

V zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem v zahtevku za revizijo, da ponudba izbranega ponudnika po merilu M3 »Povprečna mesečna bruto plača v ponudbi navedenih stalnih čistilcev« ne bi smela biti ocenjena s 5 točkami, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je:
- izbrani ponudnik v ponudbenem obrazcu št. 10 »SEZNAM KADROV« poimensko navedel pet oseb (stalnih čistilcev), za vsakega od njih pa med drugim tudi podatek o bruto plači za mesece oktober, november in december 2023 – ustrezno izračunano povprečje teh vrednosti za vsako od teh oseb je vpisano tudi v obrazec št. 2 »POVZETEK PREDRAČUNA (REKAPITULACIJA)«;
- izbrani ponudnik za vse v obrazcu št. 10 navedene osebe v ponudbi predložil obračune plač za mesece oktober, november in december 2023;
- naročnik na izbranega ponudnika 22. 2. 2024 naslovil dopis, s katerim je med drugim pozval na pojasnilo višine plače dveh oseb (»Pojasnilo višine plače čistilca pod zaporedno številko 1 in zaporedno številko 4. Ali gre za čistilca?«);
- je izbrani ponudnik na dopis naročnika odgovoril: »Pod zaporedno število 1 in 4 smo navedli čistilca, ki v našem podjetju opravljata generalna čiščenja. Čistilca sta redno zaposlena in prejemata plačo kot je razvidno iz priloženih plačilnih list. Njuna plača je višja iz razloga, da sta čistilca na generalkah/ kjer opravljata bolj zahtevna dela (delo na višini, delo s specializiranimi stroji, druga specializirana znanja...). Navedena čistilca bosta delala tudi na vašem objektu.«.

Upoštevaje predstavljeno dejansko stanje ni mogoče ugotoviti, zakaj naj naročnik ponudbe izbranega ponudnika po merilu M3 ne bi smel oceniti s 5 točkami – navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo v tem delu niso jasne in konkretizirane do te mere, da bi bilo mogoče razbrati, kakšen razlog za neustreznost ocenjevanja vlagatelj sploh uveljavlja. Vlagatelj očitane kršitve bolj konkretizirano navaja šele v vlogi z dne 28. 3. 2024, s katero se je opredelil do navedb naročnika. Državna revizijska komisija pri tem opozarja na šesti odstavek 29. člena ZPVPJN, skladno s katerim se vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 29. člena ZPVPJN opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj v obravnavanem primeru ni dokazal, da ni mogel že v zahtevku za revizijo navesti relevantnih dejstev v zvezi z očitano kršitvijo napačnega ocenjevanja ponudbe po merilu M3, v posledici česar te navedbe vlagatelja niso upoštevne.

Ne glede na to pa v zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem v vlogi z dne 28. 3. 2024, da naj plače delavcev pod zap. št. 1 in 4 ne bi bile povprečne, Državna revizijska komisija pristavlja, da vlagatelj tega niti v tej vlogi ni utemeljil oziroma izkazal – iz podatkov (plačah za tri zadevne mesece) in dokumentov (plačilnih list) v ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da naj plače teh dveh delavcev ne bi bile »povprečne« v smislu, kot ga je za ocenjevanje po merilu M3 v razpisni dokumentaciji opredelil naročnik (npr. »Za vse ponudnike se izračuna povprečno mesečno bruto plačo delavca za navedene mesece« in druge s tem povezane določbe v razpisni dokumentaciji). Prav tako iz pojasnila izbranega ponudnika ne izhaja, da za dva delavca »ne bosta redno izvajala del« oziroma da bosta »izvajala storitve čiščenja občasno in v primeru, da bo naročnik naročil generalno čiščenje«, kot to trdi vlagatelj. Iz pojasnila izbranega ponudnika izhaja zgolj pojasnilo plače zadevnih teh dveh delavcev v treh mesecih (oktober, november in december 2023), tudi naročnik pa utemeljeno opozarja na to, da mora (skladno z razpisno dokumentacijo) ponudnik ves čas trajanja izvedbe naročila zagotavljati vsem stalnim čistilcem najmanj takšno osnovno plačo, kot jo je navedel v primeru merila M3. Že iz določb razpisne dokumentacije izhaja, da bo naročnik pri merilu M3 upošteval povprečje osnovne bruto plače delavcev, ki bodo neposredno izvajali storitve čiščenja – ponudniki so torej v ponudbo vpisali delavce (stalne čistilce), ki bodo neposredno izvajali storitve čiščenja. Tudi iz ponudbe izbranega ponudnika v ničemer ne izhaja drugače, torej da v ponudbi navedeni delavci (stalni čistilci) morebiti ne bodo neposredno izvajali storitev čiščenja za naročnika. Posledično je tako neutemeljen tudi očitek vlagatelja o tem, da naj bi izbrani ponudnik »šele v pojasnilu ponudbe […] potrdil, da bosta tudi ta čistilca delala na objektu naročnika«, saj izbrani ponudnik s tem pojasnilom ni ničesar spreminjal, ampak je zgolj potrdil vsebino obstoječe ponudbe. Državna revizijska komisija tudi ne more soglašati z vlagateljevo oceno oziroma očitkom, da naj bi bile navedene povprečne bruto plače delavcev pod zap. št. 1 in 4 (pribl. 1.700,00 EUR in 2.200,00 EUR) »zelo visoke in izstopajoče«.

V posledici ugotovljene naročnikove kršitve ZJN-3 pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila na podlagi 90. člena ZJN-3« z dne 26. 2. 2024. Ker pa je – kot utemeljeno opozarja vlagatelj – naročnik v nasprotju z določbo šestega odstavka 90. člena ZJN-3 (skladno s katero lahko naročnik spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo) po prejemu zahtevka za revizijo sprejel še dve odločitvi o oddaji javnega naročila, je Državna revizijska komisija razveljavila tudi nadaljnja naročnika ravnanja oziroma »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila na podlagi 90. člena ZJN-3« z dne 6. 3. 2024 ter »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila na podlagi 90. člena ZJN-3« z dne 18. 3. 2024.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, razpisne dokumentacije ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik naj upošteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN-3), odločitev o (ne)izbiri najugodnejšega ponudnika pa mora tudi ustrezno obrazložiti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 11.971,34 EUR;
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.400 točk, ki ga je Državna revizijska komisija izračunala upoštevaje prvo točko tarifne številke 40 OT in upoštevaje višino stroškov, kot jih je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 1.024,80 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku (vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 24 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 17,57 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala:
- priglašenih stroškov za sestavo vloge z dne 28. 3. 2024, s katero se je vlagatelj opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena ter drugi odstavek 2. člena OT) – navedbe v vlogi z dne 28. 3. 2024 niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve;
- priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj upoštevajoč skupno priznano vrednost storitve za njegovo priznanje ni pravne podlage.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 13.013,71 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa (in ne od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, kot to brez pravne podlage zahteva vlagatelj), po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik,
- naročnik,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran